CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00051140
ZVPot člen 22, 24, 24/1. ZPP člen 347, 347/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1.
- ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je Pogodba o dolgoročnem kreditu v CHF z dne 21. 12. 2007 glede na okoliščine zadeve nična,
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo kriterije za presojo nedovoljenega oz. nepoštenega pogodbenega pogoja v smislu prvega odstavka 24. člena ZVPot oziroma prvega odstavka 3. člena Direktive in kriterije za presojo dobre vere pogodbene stranke v smislu prvega odstavka 3. člena Direktive.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vpisničarka - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Zaradi okoliščine, da je toženec mož vpisničarke na pristojnem sodišču, ki je majhno sodišče, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - zavrnitev predloga
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, nastalo v prometni nesreči, zavrnilo. Ugotovilo je, da je bil izključni vzrok za nesrečo nepravilno zavijanje tožnika, da je stranski intervenient zaradi alkoholiziranosti sicer imel okrnjeno sposobnost reagiranja, ampak ta, glede na ugotovljeni potek dogajanja, ni vplivala na nastanek nesreče.
Tožnik ni izkazal izpolnjevanje pogojev za dopustitev revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik sodišča druge stopnje kot stranka v postopku pred pristojnim sodiščem prve stopnje - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je druga toženka sodnica inštančnega sodišča stvarno pristojnemu sodišču (razporejena celo na oddelek z drugega pravnega področja) ter da se v isti stavbi srečuje in pozna s sodniki krajevno in stvarno pristojnega sodišča, samo po sebi ne pomeni take okoliščine, ki bi narekovala prenos pristojnosti po 67. členu ZPP. Predlagatelj pa ne navaja, da bi pri stikih s sodniki šlo za tesnejše, prijateljske odnose, ki bi presegali običajno poznanstvo in profesionalno kolegialnost v širšem delovnem okolju. Sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov in morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Prenosa pristojnosti pa ne narekuje niti narava spora. V obravnavani zadevi bodo v ospredju pravna vprašanja, ki niso povezana z osebno občutljivimi razmerji posameznikov. Sicer pa gre tako pri Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot pri Višjemu sodišču v Ljubljani za večji sodišči, zaradi česar že po naravi stvari ne gre za večjo medsebojno povezanost zaposlenih na njih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti po odredbi predsednika višjega sodišča - prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - bivališče strank v postopku - bivališče prič - zavrnitev predloga
V primeru, ko je pristojnost za sojenje prenesena na drugo sodišče na podlagi 105.a člena ZS, zgolj dejstvo, da imajo stranke in tolmač ter priči in sodišče dodatno pot in s tem dodatne stroške, ne more biti razlog, ki bi narekoval prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - namestitev v socialnovarstveni zavod - videokonferenca - izvedba dokazov - zaslišanje pridržane osebe - ugoditev predlogu
Glede na to, da se oseba, katero je sodišče v postopku odločanja o namestitvi v socialno varstveni zavod pred izdajo odločbe dolžno zaslišati, nahaja v Mariboru, sodišče v Piranu pa nima možnosti izvesti naroka preko videokonference, saj ne razpolaga z za to potrebno opremo, je zaradi ekonomičnosti postopka smiselno, da se določi drugo stvarno pristojno sodišče - sodišče v Mariboru.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - odplačilo kredita po razpadu ekonomske skupnosti
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne in procesne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje, da je dohodek, ki ga je tožnik ustvaril po prenehanju življenjske skupnosti s toženko iz svoje poslovne dejavnosti samostojnega podjetnika, v okviru katere je uporabljal (tudi) skupne stvari, skupno premoženje.
ZPP člen 374, 377. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 34.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - določitev nujne poti - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Ker se je postopek začel pred uveljavitvijo ZNP-1, se dokonča po določbah ZNP. V skladu s 34. členom ZNP revizija v nepravdnem postopku ni (bila) dovoljena, razen če (je) zakon določa(l) drugače. V zvezi s postopki za določitev nujne poti takšne, drugačne ureditve ni bilo.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - novo pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - zastopanje po odvetniku - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Novo pooblastilo je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve.
Predloženo pooblastilo ni novo, zato predlog za dopustitev ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - ugoditev predlogu
Bistveno je, da se sodnice civilnega oddelka tega sodišča vsakodnevno srečujejo in občasno posvetujejo. Tako razmerje med sodnicami, ki velja tudi za razmerje med sodnico, ki ji je bila zadeva dodeljena v sojenje in sodnico A.A., bi tudi po presoji Vrhovnega sodišča lahko povzročila pri strankah postopka in v javnosti dvom v nepristranskost sojenja pred tem sodiščem.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost - dvom v nepristanskost sojenja - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vodja vpisnika - ugoditev predlogu
Okoliščini, da ima dolžnica neomejen vpogled in možnost delovanja v elektronskem I - vpisniku ter majhnost kolektiva, bi utegnili pri upniku vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi to lahko negativno vplivalo na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00051550
ZPP člen 4, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 347, 355, 358, 358-1, 358-2, 358-3, 358-4, 367a, 367a/1. ZNP-1 člen 37, 42. DZ člen 141.
dopuščena revizija - stiki otroka s staršem - varstvo koristi otroka - določitev obsega stikov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje - pritožbena obravnava - zaslišanje izvedenca - načelo neposrednosti - nasprotja v izreku
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali so bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za spremembo odločitve sodišča prve stopnje na podlagi ugotovljenega drugačnega dejanskega stanja brez pritožbene obravnave,
-- ali je II. točka izreka sklepa sodišča druge stopnje v skladu s I. točko izreka sklepa sodišča druge stopnje.
OZ člen 13, 131/1, 179, 179/1. ZPP člen 8, 14, 213, 258, 258/2, 262, 262/1, 262/2, 339, 339/2-8, 379, 379/1. KZ-1 člen 191, 191/1.
dopuščena revizija - ugoditev reviziji - povrnitev nepremoženjske škode - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - varstvo osebnostnih pravic - kršitev osebnostnih pravic - kaznivo dejanje nasilja v družini - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - višina škode - dokazno breme glede škode - dokaz z zaslišanjem strank - izostanek tožeče stranke z naroka - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - načelo proste presoje dokazov - vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo
Opustitev dokaza s tožničinim zaslišanjem je bila posledica njene avtonomne odločitve, da se ne odzove vabilu. V nadaljevanju je moralo Vrhovno sodišče pretehtati, ali bi moralo sodišče prve stopnje kljub temu izvesti druge dokaze, ki jih je predlagala tožnica.
Vrhovno sodišče soglaša s stališčem sodišča druge stopnje, da tožnica obstoja telesnih bolečin ni dokazala.
Drugačen pa je v konkretnem primeru položaj pri dokazovanju tožničinih duševnih bolečin in strahu. Stališče sodišča druge stopnje, ki je zavrnilo pritožbene očitke glede zavrnitve tožničinega dokaznega predloga z izvedencem glede obstoja duševnih bolečin in strahu, češ da je dokaz neprimeren, ni pravilno.
predlog za dopustitev revizije - vrnitev v prejšnje stanje - sklep o potrditvi sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenost revizije zoper sklep s katerim postopek ni končan - delno zavrženje predloga za dopustitev revizije - predlog za obnovo postopka - delna zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v več odločbah, je postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. Tak sklep nima lastnosti končnosti in postopek z njim ni pravnomočno končan, zato predlog za dopustitev revizije v tem delu ni dovoljen.
V ostalem predlog za dopustitev revizije ni utemeljen
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - izvršilni postopek - bivališče strank - zavrnitev predloga
Res sta (sedaj) obe stranki iz Ljubljane, vendar to samo po sebi, glede na naravo izvršilnega postopka, ni zadosten razlog, s katerim bi bilo mogoče utemeljiti smotrnost za prenos pristojnosti. Dolžnikovo upanje, da bo ljubljansko sodišče morda sodilo drugače, pa ni razlog, zaradi katerega bi bilo njegovemu predlogu moč ugoditi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - sodnik kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je druga toženka sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani, ne vzbuja dvoma v nepristranskost odločanja pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Drugi odstavek 114. člena Zakona o sodiščih določa, da je posamezno okrajno sodišče organizacijska enota okrožnega sodišča z njegovega območja, razen Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je samostojna organizacijska enota.