OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00054535
ZFPPIPP člen 391, 391/1. ZFPPIPP-G člen 19, 34, 34/2. URS člen 155.
osebni stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - ožje povezane osebe - obdobje izpodbojnosti - novela ZFPPIPP-G - prehodne in končne določbe - poseg v pričakovane pravice - prepoved retroaktivnosti - neustavna zakonska določba - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Z odločbo št. U-I-397/20 z dne 2. 12. 2012 je Ustavno sodišče razveljavilo drugi odstavek 34. člena ZFPPIPP-G v delu, v katerem ureja uporabo spremenjene določbe 391. člena ZFPPIPP za pravne posle in pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, in pri katerih se je na dan njegove uveljavitve (26. 4. 2016) obdobje izpodbojnosti na temelju predhodno veljavne ureditve ZFPPIPP že izteklo. S tem je pritrdilo zahtevi, s katero je revizijsko sodišče izpodbijalo omenjeno določbo drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G, ter odgovorilo na zastavljeno revizijsko vprašanje.
Razveljavitev protiustavne določbe drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G pomeni, da je obdobje izpodbojnosti za pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je dolžnik z osebami, ki imajo v razmerju do njega položaj ožje povezanih oseb, sklenil ali izvedel v obdobju pred uvedbo postopka osebnega stečaja enako, kot je bilo pred novelo ZFPPIPP-G, torej tri leta.
Drugostopenjsko sodišče je odškodnino odmerilo v višini, ki za 2.000,00 EUR presega zavarovalno vsoto, pri čemer iz obrazložitve njegove sodbe ni razvidno, ali je tako odločilo zaradi presoje, da je - in iz katerih razlogov - ugovor pasivne legitimacije za znesek nad zavarovalno vsoto neutemeljen. V tem delu izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti ter je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo procesnih pravil iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
predlog za dopustitev revizije - izvedba naroka v odsotnosti ene od strank - opravičljiv razlog za odsotnost z naroka - starševski dopust - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZPP člen 25, 25/2, 67. ZNP-1 člen 11, 11/1, 17, 18, 18/2, 42, 61, 62.
spor o pristojnosti - nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - začasno prebivališče - bivanje v socialnovarstvenem zavodu - zaslišanje nasprotnega udeleženca - postavitev izvedenca - ugoditev predlogu
Postopek se je pričel pri pristojnem sodišču - Okrajnem sodišču v Škofji Loki (17. člen ZNP-1). Vendar pa v nepravdnem postopku ne velja dosledno pravilo o ustalitvi pristojnosti (perpetuatio fori), saj sodišče, ki vodi postopek, tega lahko odstopi drugemu pristojnemu sodišču, kadar se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira krajevna pristojnost, če je očitno, da se bo pred drugim sodiščem postopek lažje izvedel, ali če je to v interesu oseb, ki ne skrbijo zase (forum non conveniens; citirani drugi odstavek 18. člen ZNP-1).
Sodišče pravilno ugotavlja, da bo v tem postopku treba zaslišati nasprotno udeleženko (61. člen ZNP-1), pregled bo moral opraviti tudi izvedenec medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Postopek, ki se je sicer res že pričel in so bila v njem že opravljene določene procesne aktivnosti, se bo tako lažje in z manjšimi stroški z izvedbo najpomembnejših procesnih dejanj nadaljeval na Okrajnem sodišču v Velenju – torej na sodišču na območju, kjer udeleženka dejansko prebiva.
Vpetost zakonitega zastopnika tožene stranke v lokalno okolje sama po sebi ne kaže na obstoj nevarnosti, da bi bila zaradi tega razloga lahko ogrožena nepristranskost sojenja. Konkretnih okoliščin, zakaj bi bilo drugače, oziroma katere konkretne vezi naj bi obstajale med zakonitim zastopnikom tožene stranke in (vsemi) sodniki pristojnega sodišča, da bi v javnosti vzbujale dvom v nepristransko sojenja, tožnik sploh ne navede.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00054064
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 132. ZDDPO-2 člen 74, 74-7.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - odškodninski zahtevek proti poslovodjem in družbenikom - povrnitev premoženjske škode - prikrito izplačilo dobička - vrsta škode - refleksna škoda - odsevna škoda - oškodovanje družbe - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - izvršilni naslov - neposredna izvršljivost notarskega zapisa - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Izvršilno sodišče je ugovoru dolžnice zoper sklep o izvršbi ugodilo le glede tistega dela obresti, glede katerega ni bila dogovorjena neposredna izvršljivost dogovora o hipoteki, sicer pa je njen ugovor zavrnilo. Poudarilo je, da dolžnica res ni bila stranka samega sporazuma in ni sama dala soglasja za neposredno izvršljivost, jo pa ta dogovor veže na podlagi 142. člena Stvarnopravnega zakonika, ki določa, da se neposredna izvršljivost notarskega zapisa zaznamuje v zemljiški knjigi in učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.
Vrhovno sodišče je ocenilo, da dolžnica ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
predlog za dopustitev revizije - vložitev vloge na nepristojno sodišče - očitna pomota - odvetnik - rok za vložitev predloga - prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča, v primeru, ko je predlog naslovljen na napačno sodišče in temu sodišču tudi poslan, o očitni pomoti v smislu desetega odstavka 112. člena ZPP ni mogoče govoriti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - prenos pristojnosti - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - prenehanje - zavrnitev predloga
Prvotni prenos pristojnosti za odločanje v pritožbenem postopku na Višje sodišče v Kopru ni bil le začasen – ne more učinkovati le, dokler razlog za prenos obstaja, potem pa prenehati. Višje sodišče v Kopru zato ostaja pristojno za odločanje, razen če bi se na njegovi strani pojavil razlog, ki bi utemeljeval novo delegacijo pristojnosti na drugo sodišče. To pomeni, da bi toženec moral izkazati, da so podani tehtni razlogi za tak prenos (npr. dvom v objektivno nepristranskost koprskega sodišča) ali da bi se postopek lažje opravil pred drugim sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00054533
OZ člen 5, 280, 280/1, 990, 992, 992/5, 1000, 1002. ZPP člen 380, 380/2.
družbena pogodba (societas) - civilna družbena pogodba - skupni namen družbenikov - izvedba projekta - izročitev premoženja v družbo - vračilo posojila - pristop k dolgu - izpolnitev solidarne obveznosti - pravilnost izpolnitve denarne obveznosti - izpolnitev tretjemu - likvidacija civilne družbe - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Ugotovitve o skupnem projektu pravdnih strank za izgradnjo doma starejših občanov, katerega sestavni del sta bila tudi pridobitev kredita za nakup zemljišča in zagotavljanje sredstev za njegovo poplačilo, ustrezajo bistvenim značilnostim družbene pogodbe. Nakazila, ki sta jih prvi toženec in druga toženka izvedla med trajanjem družbene pogodbe na račun tretje toženke, ki je bila po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje nosilka projekta oziroma poslovodja, bi bilo zato mogoče šteti kot izpolnitev dela njune obveznosti v zvezi z najetim kreditom, kot je bilo dogovorjeno z družbeno pogodbo. Prav tako ni nobenih ovir, da bi se ta nakazila (skupaj z ostalimi ugotovljenimi plačili tožencev za poravnavo kredita) upoštevala kot izpolnjevanje obveznosti tožencev iz dogovora o likvidaciji, saj slednji predstavlja celovito in dokončno ureditev medsebojnih razmerij družbenikov glede dolga družbe do banke. Poraba teh sredstev s strani tretje toženke za druge namene pa bi bila v nasprotju z družbeno pogodbo, vendar to ne bi pomenilo, da bi bili toženci tožnici dolžni nadomestiti tako porabljeni znesek, saj iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je bila tožnica v času obravnavanih nakazil edina lastnica in direktorica tretje toženke in je za tretjo toženko (ki je bila torej v celoti v njeni vplivni sferi) sprejemala odločitve. Zato bi posledice nelojalnega ravnanja, četudi bi bilo storjeno v funkciji organa gospodarske družbe kot enega od družbenikov, morala prevzeti sama. Drugačno stališče bi bilo v ugotovljenih okoliščinah v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Glede na pojasnjeno materialnopravno podlago, ki bi jo sodišči prve in druge stopnje morali uporabiti, se tako kot pravno bistvene izkažejo tožničine navedbe, da so bila ta sredstva porabljena v skladu z dogovorom projektnih partnerjev, da bodo za potrebe skupnega projekta pokrivali tudi tekoče stroške poslovanja tretje toženke. Sodišče prve stopnje je ugotovilo drugače (kot so trdili toženci), da takšen dogovor ni obstajal. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa sodišče druge stopnje v tem delu ni izčrpalo tožničinih pritožbenih navedb glede nepravilne dokazne ocene.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - gradnja na tujem svetu - nedobroverni graditelj - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Tretja in četrta toženka sta sodnici pristojnega okrožnega sodišča (tretja toženka na gospodarskem oddelku, četrta toženka pa celo na pravdnem oddelku). Navedeno dejstvo bi v tej zadevi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja, zato narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrožno sodišče.