predlog za dopustitev revizije - odločanje na podlagi stanja spisa - sodba na podlagi stanja spisa - pogoji za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa - zavrnitev predloga
ZPP člen 377, 384, 384/1. ZVEtL-1 člen 13, 13/6, 51.
predlog za dopustitev revizije - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - izvedenec geodetske stroke - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vmesni sklep - revizija zoper sklep, s katerim postopek ni pravnomočno končan - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Izpodbijani sklep ni pravnomočna odločba o ugotovitvi pripadajočega zemljišča. Ker z izpodbijanim sklepom postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča ni bil pravnomočno končan, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SZ-1 člen 51.
predlog za dopustitev revizije - padec na parkirišču - odškodninska odgovornost - zavezanec za zimsko čiščenje - zimska služba - zakonske dolžnosti upravnika - redna vzdrževalna dela manjše vrednosti - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali spada izvajanje zimske službe (odstranjevanje snega in ledu, posipanje/soljenje tal) v sklop rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti, za katera je dolžan upravnik poskrbeti tekoče, brez sklepa etažnih lastnikov (brez posebnega naročila etažnih lastnikov)?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS00058295
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - osebni stiki - telefonski stiki z otrokom - izvršilni naslov za prisilno izvršitev stikov - zavračanje stikov - vezanost sodišča na izvršilni naslov - največja korist otroka - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, v kolikšnem obsegu se v izvršilnem postopku obravnava vprašanje koristi otrok in kakšno je razmerje med vezanostjo na izvršilni naslov po eni in koristjo otrok v času po nastanku izvršilnega naslova po drugi strani.
predlog za dopustitev revizije - plačilo zavarovalnine - nezgodno zavarovanje - ocena invalidnosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnica je od sodišča zahtevala, naj toženi zavarovalnici naloži plačilo 6.000 EUR zavarovalnine na podlagi sklenjene pogodbe o mešanem življenjskem zavarovanju z dodatnim nezgodnim zavarovanjem zaradi zloma gležnja. Zavarovalnica ji je zavarovalnino že izplačala, tožnica pa trdi, da bi ji morali priznati še dodatnih 30% invalidnosti.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. S pomočjo izvedenca je presodilo, da je cenzor zavarovalnice pravilno ugotovil do kakšnega zmanjšanja vsote gibov desnega gležnja in odstotka invalidnosti je zaradi nezgode prišlo pri tožnici.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnica ni izkazala pogojev za dopustitev revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - okoliščine konkretnega primera - večje sodišče - zavrnitev predloga
Skladno s sodno prakso je res lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je pri njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, vendar pa je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera. V obravnavani zadevi je pomembno, da ne gre za predlog tožnice kot nasprotne stranke, temveč je predlog podalo pristojno sodišče sámo, ki nikakor ni manjše sodišče, saj je največje okrajno sodišče v državi. Nadalje je soproga desetega toženca kot del sodnega osebja javna uslužbenka in ne funkcionarka v pomenu nosilke sodne veje oblasti, službeno sodelovanje sodnikov s sodnim osebjem v primeru večjih sodišč pa je manj intenzivno in bolj formalno. Prav tako ni videti, da bi bila uslužbenka z zadevo doslej že v stiku, niti ni edina zaposlena v Službi za mediacijo pristojnega sodišča. Sporno okoliščino je tako (tudi v nadaljevanju) mogoče nadzirati z ustrezno organizacijo delovnega procesa.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če se toženki poraja dvom v pravilnost odločitve sodeče sodnice in v njeno nepristranskost, mora prvenstveno uporabiti ta pravna sredstva. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).
ZPP člen 196, 199, 199/1, 199/2, 201, 201/2, 202, 367, 367/2, 374, 374/2, 377. SZ člen 117 - 123.
predlog za dopustitev revizije - stranska intervencija - zavrnitev predloga o stranski intervenciji - vložitev izrednega pravnega sredstva - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V skladu z razlago drugega odstavka 201. člena ZPP, po nasprotnem razlogovanju, osebe, katerih udeležba je bila (pravnomočno) zavrnjena, nimajo pravice samostojno vložiti predloga za dopustitev revizije zoper sodbo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vpisničarka - ugoditev predlogu
Dolžnica je vpisničarka na sodišču.
Pravni standard drugih tehtnih razlogov so najbolj pogosto ravno okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko prizadet videz nepristranskosti sodišča. Okoliščina, ki jo zatrjuje Okrajno sodišče v Postojni, je tak razlog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00058916
URS člen 23. ZD člen 32. ZPP člen 2, 7, 212.
izločitev iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - prispevek dediča k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - sklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - individualizacija tožbenega zahtevka - višina tožbenega zahtevka - vrednost tožnikovega prispevka k ohranitvi oziroma povečanju premoženja zapustnika - informativni dokaz - pravica do sodnega varstva - pravica do obrambe - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Pri presoji ustreznosti trditvenega bremena za zahtevek po 32. členu ZD zadošča (če to omogoča identifikacijo zahtevka in učinkovito obrambo nasprotne stranke), da potomec opiše vrsto posameznega dela, ga časovno uokviri in navede vlaganja, s katerimi opiše svoj prispevek k povečanju/ohranitvi zapustnikovega premoženja, ter obenem oceni vrednost prispevka. Po naravi stvari gre namreč v tovrstnih pravdah za dolgoletno skupno pridobivanje, zato bi bilo od potomca neživljenjsko pričakovati, da bi moral podrobnosti navesti, koliko ur je porabil za določena dela. Tako stališče je v skladu s 23. členom Ustave.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - izbirna krajevna pristojnost - navedba tožene stranke - več tožencev - zavrnitev predloga
Prvi odstavek 47. člena ZPP določa, da je (kadar ni izključne pristojnosti) za sojenje splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče. Kadar je toženih več strank, je tožniku prepuščeno, koga bo navedel kot prvega, s čimer mu je praviloma dana možnost izbire pristojnega sodišča (zato tudi govorimo o izbirni pristojnosti). Za to, da se njegova izbira izniči, morajo biti podani prepričljivi razlogi za delegacijo, ki pa v konkretnem primeru niso.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Predlog se zavrne.
„Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi predvsem okoliščine, ki bi utegnile vzbuditi dvom v nepristranskost sodišča. To okoliščino tožnik pavšalno zatrjuje, a z ničemer ne izkaže. Izraža predvsem nezadovoljstvo nad delom sodišč z območja Višjega sodišča v Ljubljani.
ZPP člen 24, 25, 25/2. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-57. ZS člen 114, 114/3, 114/4.
spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - krajevna pristojnost - stalno prebivališče dolžnika - katastrska občina - ugoditev predlogu
Na podlagi tretjega odstavka 114. člena Zakona o sodiščih je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Ker vlada RS ni sprejela uredbe, ki bi določila, katere katastrske občine spadajo v območje posameznega okrajnega sodišča, katastrske občine, ki spadajo v določen sodni okraj, še vedno določa Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter o območjih občin (v nadaljevanju ZPUZSO.
Stalno prebivališče dolžnika, glede katerega upnika predlaga izvršbo na denarno terjatev se nahaja na naslovu, ki je na območju katastrske občine Kozje. Ta v skladu s 57. točko 8. člena ZPUZSO spada v območje občine Šmarje pri Jelšah in s tem v pristojnost Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah