ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/1, 367a, 367b, 367b/2, 367c. ZBPP člen 11, 11/1, 11/2.
predlog za dopustitev revizije - odločba o brezplačni pravni pomoči - odločba o odobritvi brezplačne pravne pomoči - zamuda roka za vložitev predloga za dopustitev revizije - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - obstoj upravičenega razloga za zamudo - vrnitev v prejšnje stanje - odškodninski spor - medicinska napaka (zdravniška napaka) - nepravilno zdravljenje - postavitev izvedenca - tuj izvedenec - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vročitev spremenjene odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči po izteku rokov za opravo pravnega dejanja, za katerega je brezplačna pravna pomoč odobrena, je lahko upravičen vzrok, zaradi katerega je dovoljena vrnitev v prejšnje stanje.
Čeprav toženki ni mogoče očitati, da je ravnala diskriminatorno (prvi odstavek 14. člena Ustave), iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je tožnika obravnavala različno od drugih članov, ki so se znašli v enakem položaju, za kar ni imela stvarnega razloga – ravnala je samovoljno.
Toženkino samovoljno ravnanje pomeni kršitev tretjega odstavka 2. člena Zdru-1 in drugega odstavka 14. člena Ustave
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00054126
URS člen 23. ZD člen 32. ZPP člen 7, 212, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - izločitev iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - sklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - pravica do sodnega varstva - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je stališče Višjega sodišča v izpodbijani sodbi, ko presoja utemeljenost tožbenega zahtevka po 32. členu ZD, o ustrezni vsebini trditvenega in dokaznega bremena še skladno s standardi, ki izhajajo iz pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), ali pa je Višje sodišče s pretirano rigoroznim ovsebinjenjem trditvenega bremena napačno uporabilo procesna pravila iz 7. in 212. člena ZPP in zagrešilo bistveno kršitev določb ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodna zapisnikarica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - drug oddelek pristojnega sodišča - zapisnikarica okrajnega sodišča kot stranka v postopku pred okrožnim sodiščem - zavrnitev predloga
V predlogu naknadno izpostavljena okoliščina, da naj bi se druga toženka, zaposlena kot zapisnikarica na okrajnem sodišču, dnevno srečevala tudi s sodniki in sodnicami okrožnega sodišča, ki bo odločalo v tej zadevi, ne predstavlja takšne stopnje povezanosti oziroma (po)znanstva, ki bi utemeljevala prenos pristojnosti. Okrajno sodišče je res organizacijska enota okrožnega, a to samo po sebi še ni razlog za delegacijo pristojnosti.
predlog za dopustitev revizije - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - najemno razmerje - neprofitna najemnina za stanovanje - lastninska pravica - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagana vprašanja so zapisana v obliki očitkov. Predlog ne vsebuje natančne in konkretne opredelitve spornega pravnega vprašanja, ki naj bi ga sodišči prve in druge stopnje rešili napačno, in domnevno kršenega pravnega pravila ter okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost; po vsebini dejansko predstavlja slabo (nedovoljeno) revizijo. Ker predlog torej ne vsebuje sestavin, zahtevanih z že navedeno določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je treba na podlagi določbe šestega odstavka 367.b člena istega zakona zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00054007
ZSKZ člen 14. ZLPP člen 5. ZLNDL člen 3.
dopuščena revizija - lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino - ugotovitev lastninske pravice - status zemljišča - kmetijsko zemljišče - pridobitev lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih ex lege - odplačni prenos - stvarni vložek v gospodarsko družbo - kršitev ustavnih pravic
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišč nižjih stopenj glede statusa zemljišč, in glede na to - ali je na podlagi 14. člena ZSKZ Republika Slovenija postala ex lege lastnica v IV. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje navedenih nepremičnin.
predlog za delegacijo pristojnosti - zavrnitev predloga
Zgolj izrazito hipotetična možnost, da bi na odločanje (v njuno škodo) vplivala okoliščina, da je sedanja predsednica Okrajnega sodišča v B, ki je družinsko povezana z osebama, ki tožita toženca v drugi zadevi (tožnik in ti osebi imajo torej vsak v »svoji« pravdi istega nasprotnika), do pred šestimi leti sodniško funkcijo opravljala prav na Okrajnem sodišču v A in pozna (pravdne) sodnike tega sodišča, ne more pomeniti »drugega tehtnega razloga« iz 67. člena ZPP.
ZPP člen 367a, 367c. OZ člen 133, 133/1, 133/3, 133/4. URS člen 26, 71.
predlog za dopustitev revizije - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - rekonstrukcija ceste - javna pot - predlog za postavitev novega izvedenca - zavrnitev predloga - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - državni odvetnik kot stranka v postopku - mediator z območja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
To, da je ena od predlagateljic državna odvetnica v kraju, v katerem se nahaja sodišče, ni okoliščina, ki bi v percepciji javnosti lahko vzbudila dvom o objektivni nepristranskosti pristojnega sodišča kot celote. Na sojenje tudi ne smejo vplivati okoliščine, da je tretji predlagatelj sodelavec novinarke A. A., ki naj bi bila soseda razpravljajoče sodnice, in da naj bi Okrajno in Višje sodišče v Kopru nezakonito vodili konkretni postopek. Pomembna pa je v predlogu zatrjevana okoliščina, da je druga predlagateljica tudi mediatorka na Okrajnem in Okrožnem sodišču v Kopru in tudi tako povezana s tamkajšnjimi sodniki. Slednje pa pomeni, da so se med drugo predlagateljico, ki je sedaj stranka v nepravdnem postopku, in sodniki sodišča vzpostavila tesnejša razmerja in bližji delovni odnosi, kot so sicer značilni med (državnimi) odvetniki in sodniki v okviru istega sodišča, ne le zaradi pretežnega opravljanja odvetniške dejavnosti druge predlagateljice na področju tega sodišča, temveč predvsem zaradi uvrščenosti druge predlagateljice na listo za mediatorje tega sodišča ter njenega aktivnega vodenja mediacij v civilnih zadevah, ki jih vodijo sodniki tega sodišča. To pa lahko vpliva na krnitev videza sodnikove nepristranskosti, oziroma na objektivni vidik nepristranskosti sodišča v konkretni pravdni zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - izvršilni postopek - izvršba na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje izvršilnega postopka kot pravdni postopek - spor o pristojnosti - stalno in začasno prebivališče stranke - stalno prebivališče toženca - začasno prebivališče - ugovor krajevne pristojnosti - splošna krajevna pristojnost
V obravnavani zadevi je odločilno, da gre za splošno krajevno pristojnost po 47. členu ZPP. Tožnica je namreč pravna oseba iz Umaga, ki od toženca zahteva plačilo najemnine na podlagi najemne pogodbe za počitniško hišico na Hrvaškem in je tožbo vložila pred slovenskim sodiščem zaradi plačila 3.750,00 EUR. To pomeni, da je po prvem odstavku 47. člena ZPP za sojenje splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče (torej Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah). Po tretjem odstavku 47. člena ZPP je splošno krajevno pristojno tudi sodišče toženčevega začasnega prebivališča (torej Okrajno sodišče v Ljubljani), vendar v tem primeru ne gre za toženčevo izbiro pristojnosti, ampak bi tožnica lahko izbirala, ali bo tožbo vložila v kraju toženčevega stalnega ali začasnega prebivališča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je druga toženka sodnica pristojnega okrajnega sodišča, narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče. Navedeno dejstvo bi v tej zadevi namreč utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Dolžnik sodišču očita pristranskost sodnikov. Njegovi razlogi za prenos pristojnosti so osredotočeni na neupoštevanje njegovega zdravstvenega stanja ter dosledno odločanje v njegovo škodo. Teh okoliščin pa ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Nezadovoljna stranka ima v takih primerih na razpolago izrecno predvidene druge procesno pravne možnosti, ki zato ne morejo hkrati pomeniti tudi tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu navedene zakonske določbe.
IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00054534
URS člen 23. ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-2, 71, 71/2-3. ZN člen 4.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - predpostavke za izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa - predhodno vprašanje v postopku izvršbe - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - načelo formalne legalitete - ničnost kreditne pogodbe - odlog izvršbe - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Ob upoštevanju posebne narave notarskega zapisa kot izvršilnega naslova se s spremembo 71. člena ZIZ omogoča odlog izvršbe na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti v primerih, ko dolžnik potrošnik vloži tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, pri tem pa se ne odstopa od načela stroge formalne legalitete. Sodišče mora postopek s tako tožbo izvesti kot prednostno zadevo brez odlašanja. Sodišče varuje dolžnika potrošnika tudi tako, da ga v primerih, ko tožbe še ni vložil in ni očitno, da dolžnik nima izgledov za uspeh s tožbo, na vložitev tožbe napoti, izvršbo pa v tem času odloži.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Predlagatelja v predlogu ne postavljata konkretnega vprašanja niti ne navajata okoliščin, ki bi kazale na širšo pomembnost izpostavljenih pravnih vprašanj. Prav tako ne uspeta z ničemer omajati zaključka sodišč o posesti tožencev, ki temeljijo na z njune strani neprerekanih dejstvih. Toženca s ponavljanjem pritožbenih trditev, ne da bi se pri tem sploh poskušala soočiti z razlogi v izpodbijani sodbi, tega zaključka ne moreta omajati.