določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnica okrožnega sodišča kot stranka v postopku pred okrajnim sodiščem - manjše sodišče - poslovanje v isti sodni stavbi - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Ker je sodnica okrožnega sodišča stranka postopka pred okrajnim sodiščem ter sta sodišči v isti zgradbi, sodniki pa se dnevno srečujejo, hkrati je tožena stranka država, je podana potreba po zagotovitvi optimalnega videza nepristranskosti.
ZPP člen 112, 112/10, 277, 277/2. ZS člen 105a, 105a/4.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - prenos pristojnosti po odredbi predsednika sodišča - vložitev vloge na nepristojno sodišče - očitna pomota - skrbnost odvetnika - pravica do izjave v postopku - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Podane okoliščine, ki kažejo na pristojnost drugega sodišča, so povzročile nejasnost, ki lahko vodi v očitno pomoto, kljub temu da je bila vloga vložena in naslovljena na nepristojno sodišče. Te nejasnosti bi sodišče moralo odpraviti s seznanitvijo stranke o prenosu pristojnosti na podlagi 105.a člena ZS, saj v takem primeru do obravnavane situacije ne bi prišlo, če bi, pa očitna pomota ne bi bila podana, saj bi bila pristojnost sodišča popolnoma jasna.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - ugovor res iudicata - zavrnitev ugovora - dovoljenost revizije zoper procesni sklep - nedovoljena revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Stranke vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. Sklep o zavrnitvi ugovora o pravnomočno razsojeni stvari nasprotnih udeležencev, kljub temu da je sodišče o ugovoru odločilo s posebnim sklepom ni takšen. Z izpodbijanim procesnim sklepom je sodišče odločilo, da je sojenje dopustno, ker ni podana negativna procesna predpostavka, ki bi onemogočala meritorno odločanje, ne pa o glavni stvari.
Toženec je predlog za dopustitev revizije umaknil, preden je Vrhovno sodišče o njem odločilo, zato je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je predlog umaknjen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - čistilka sodišča kot stranka v postopku - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je dolžnica čistilka, ki delo opravlja pri krajevno pristojnem majhnem sodišču, predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00055535
ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje - pravica uporabe - pridobitev pravice uporabe na nepremičnini - ugotovitev obstoja lastninske pravice - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je tožnik več kot dvajset let zaposlen na Okrožnem sodišču v Novem mestu kot referent v službi za brezplačno pravno pomoč in sodeluje tudi s sodniki Okrajnega sodišča v Novem mestu, ki (lahko) o zadevi odločajo (brezplačno pravno pomoč namreč izvajajo na okrožnih sodiščih tudi za okrajna sodišča), pri čemer sta obe sodišči v isti sodni stavbi, kar pomeni, da so se med tožnikom in sodniki Okrajnega sodišča v Novem mestu, upoštevaje tožnikovo dolgoletno zaposlitev v sodni stavbi obeh sodišč, vzpostavila tesnejša razmerja, kot so sicer značilna za zaposlene na različnih sodiščih, utegne povzročiti dvom v korektnost postopka in nepristranskost odločanja Okrajnega sodišča v Novem mestu.
predlog za delegacijo pristojnosti - umik predloga
V zvezi s pravnimi sredstvi velja, da lahko stranka vse dotlej, dokler sodišče ne izda odločbe o pravnem sredstvu, to pravno sredstvo umakne. Po analogiji velja enako glede predlagalnega akta, kakršen je predlog za delegacijo pristojnosti.
vznemirjanje lastninske pravice - tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - solastnina - posel rednega upravljanja - skupna lastnina dedičev - dediščinska skupnost - soglasje dedičev - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Soglasje sodedičev je potrebno ne samo za izredna dejanja in ukrepe uprave, ampak tudi za dejanja redne uprave. Izjemoma lahko sodedič deluje sam, brez soglasja z drugimi, na primer če je treba odvrniti grozečo nevarnost uničenja ali poškodbe predmeta dediščine (taka situacija pa v konkretnem primeru ni bila podana). Dolžnost skupnega razpolaganja dedičev (odsvojitev ali obremenitev) velja za razpolaganje z dediščino kot celoto, kot tudi za razpolaganje s stvarnimi in z drugimi, zlasti obligacijskimi pravicami.
Toženci se v odgovoru na revizijo neutemeljeno sklicujejo na določbo drugega odstavka 67. člena SPZ v zvezi s petim odstavkom 72. člena SPZ, ki določa za posle rednega upravljanja v primeru, ko gre za skupno lastnino, zgolj soglasje večine solastnikov. Določba petega odstavka 72. člena SPZ le smiselno dopušča uporabo določb o solastnini pri skupni lastnini, pa še to, če ni z zakonom drugače določeno. Predstavljena posebna zakonska ureditev ZD to splošno ureditev izključuje.
Tudi za posle rednega upravljanja je v primeru, ko gre za skupno lastnino dedičev do delitve, potrebno soglasje vseh dedičev.
predlog za dopustitev revizije - razveza pogodbe - premoženjska škoda - neprofitna organizacija - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - stvarna pristojnost - pogoji za združitev zadev v skupno obravnavanje - zavrnitev predloga
Predmet delegacije pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP je krajevna in ne stvarna pristojnost.
pritožbena obravnava - pooblastila pritožbenega sodišča - sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave - novacija - ugotavljanje pogodbene volje - zaslišanje stranke - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Pritožbeno sodišče je izhajalo z materialnopravnega izhodiča, da se prenovitev ne domneva, marveč mora biti izražena, nato je zaostrilo trditveno in dokazno breme tožene stranke do skrajnosti in sprejelo zanjo neugodno dokazno oceno. S tem je v celoti zasenčilo bistvo življenjskega dogodka, kakor je bil ugotovljen v veliki meri z zaslišanjem same tožnice, in na ta način ukrivilo dejansko stanje do te mere, da je procesni rezultat pravnomočne sodbe (odločitev o konkretnem primeru) diametralno nasproten, kot je bil pred sodiščem prve stopnje. Tega ni smelo storiti na tak način.
V literaturi in sodni praksi ni sporno kdaj in zakaj mora ob poseganju v dejansko stanje pritožbeno sodišče razpisati pritožbeno obravnavo ter na njej ponoviti že izvedene dokaze.
Ker dokazna ocena sodišča prve stopnje temelji tudi na (ali celo predvsem) na izpovedbi tožnice o okoliščinah sklepanja druge najemne pogodbe, je pritožbeno sodišče s posegom vanjo, ne da bi svojo drugačno dejansko hipotezo preizkusilo v kontradiktornem dokaznem postopku na pritožbeni obravnavi, kršilo že procesnopravna pravila, konkretno drugi odstavek 347. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnik pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Mariboru.
Četudi o predmetni zadevi odloča sodnik sodišča prve stopnje, položaj prvega udeleženca, ki je višji sodnik na sodišču, ki odloča o rednih pravnih sredstvih zoper prvostopenjske odločbe, pomeni okoliščino, ki bi utegnila pri strankah vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi to lahko negativno vplivalo na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja v postopku.
ZDavP-2 člen 103, 103/4. ZIZ člen 20a, 20a/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - izvršba - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - davčni dolg - obročno plačilo - dokaz zapadlosti terjatve - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora upnik pri obročnem načinu odplačevanja davčnega dolga v primeru dolžnikove zamude s plačilom posameznega neplačanega obroka, ki v skladu s četrtim odstavkom 103. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) povzroči zapadlost vseh naslednjih neplačanih obrokov, ob vložitvi predloga za izvršbo dokazati zapadlost vseh naslednjih neplačanih obrokov v smislu tretjega odstavka 20.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ali glede na zakonsko določbo 103. člena ZDavP-2 zadostuje zgolj trditev o zapadlosti vseh naslednjih neplačanih obrokov davčnega dolga.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZZDR člen 51.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje razvezanih zakoncev - posebno premoženje - nepremičnina - čas pridobitve nepremičnine - obstoj življenjske skupnosti - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali posebno premoženje zakonca, vloženo v nakup stanovanja, za katerega je ta zakonec sklenil predpogodbo s prodajalcem stanovanja, ki se je kasneje razvezala zaradi neizpolnitve s strani kupca, lahko postane skupno premoženje le zato, ker je bilo stanovanje kupljeno po skupni odločitvi zakoncev in ker sta zakonca v tem stanovanju nekaj časa živela skupaj, v nakup pa skupnega premoženja nista vložila in v času sklenitve prodajne pogodbe med drugim zakoncem in prodajalcem stanovanja za isto stanovanje, sposobne za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, med njima ni več obstajala dejanska življenjska skupnost.
zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča - odklonitveni razlog za izločitev - vložitev kazenske ovadbe - kazenska ovadba zoper sodnika - zavrnitev zahteve - zavrnitev pritožbe
Samo dejstvo ovadbe, vložene v zadevi, ki ni povezana s sporno in ki ne more izkazovati kazenske odgovornosti ovadenega, pri javnosti ne more ustvariti vtisa, da je omajana sodnikova nevtralnost, drugačna razlaga pa bi omogočala celo izigravanje tega instituta.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninski spor - odgovornost države za delo sodišč - protipravno ravnanje sodnika - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da tožnik zahteva povrnitev škode zaradi ravnanj pristojnega sodišča in tudi od sodnice pristojnega sodišča, narekuje sklep, da bi bilo z odločanjem o tožnikovem zahtevku pri tem sodišču lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije, ter predstavlja drug tehten razlog za prenos pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nekdanji sodnik kot stranka v postopku - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Ni dovolj, da sodišče v postopku ravna in odloča nepristransko; sodišče mora biti sestavljeno tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbujale dvom o videzu nepristranskosti sodnikov.
mediji - objava popravka - pravica do objave popravka - razlogi za zavrnitev objave popravka - odklonitveni razlog za objavo popravka - popravek v širšem smislu - zanikanje dejstev - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin - direktna revizija - zavrnitev revizije
Dialog med prispevkom in popravkom mora biti ustrezno vsebinski. Prispevek, ki ne temelji na visoko konkretiziranih in natančnih podatkih, ne zahteva konkretnejšega prikaza nasprotnih dejstev.