predlog za dopustitev revizije - plačilo zavarovalnine - nezgodno zavarovanje - ocena invalidnosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnica je od sodišča zahtevala, naj toženi zavarovalnici naloži plačilo 6.000 EUR zavarovalnine na podlagi sklenjene pogodbe o mešanem življenjskem zavarovanju z dodatnim nezgodnim zavarovanjem zaradi zloma gležnja. Zavarovalnica ji je zavarovalnino že izplačala, tožnica pa trdi, da bi ji morali priznati še dodatnih 30% invalidnosti.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. S pomočjo izvedenca je presodilo, da je cenzor zavarovalnice pravilno ugotovil do kakšnega zmanjšanja vsote gibov desnega gležnja in odstotka invalidnosti je zaradi nezgode prišlo pri tožnici.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnica ni izkazala pogojev za dopustitev revizije.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime - protipravnost - namen zaničevanja - dokazna ocena - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 377, 384, 384/1. ZVEtL-1 člen 13, 13/6, 51.
predlog za dopustitev revizije - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - izvedenec geodetske stroke - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vmesni sklep - revizija zoper sklep, s katerim postopek ni pravnomočno končan - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Izpodbijani sklep ni pravnomočna odločba o ugotovitvi pripadajočega zemljišča. Ker z izpodbijanim sklepom postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča ni bil pravnomočno končan, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
predlog za dopustitev revizije - odločanje na podlagi stanja spisa - sodba na podlagi stanja spisa - pogoji za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog stranke - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strojepiska pristojnega sodišča kot dedinja - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je A. A. oseba, ki je lahko poklicana k dedovanju na podlagi zakona, zaposlena na Okrajnem sodišču na Ptuju, kjer opravlja delo strojepiske v zapuščinskih postopkih, in se tako vsakodnevno srečuje z vsemi (zapuščinskimi) sodniki tega sodišča, ter še dejstvo, da je predlagatelj delegacije domnevni dedič, torej stranka (in ne sodišče), ki je že izrazil dvom v nepristranskost sodišča, po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VS00058305
ZPP člen 367a, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog se zavrže.
Konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso. Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje. Predlagateljica ne postavi nobenih konkretnih pravnih vprašanj niti ne navaja okoliščin, ki bi kazale na njihov pomen, ki bi presegal njen interes v konkretni zadevi.
Ne gre za to, da bi moral biti predlog podan v vprašalni obliki. Bistvo zahteve iz 367.b člena ZPP je, da predlagatelj jasno izkristalizira pravni problem, glede katerega naj se revizija dopusti. A predlagateljica tudi tega ne stori, saj iz njenega predloga izhaja, da naj vrhovno sodišče revizijo dopusti glede pravnega vprašanja spregleda pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1, vendar pa v nadaljevanju pravnega problema v tej smeri ne izkristalizira v smislu zgoraj povedanega. Ne poda argumentacijske zaslombe, ki bi se soočala z nosilnimi razlogi sodišča druge stopnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - okoliščine konkretnega primera - večje sodišče - zavrnitev predloga
Skladno s sodno prakso je res lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je pri njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, vendar pa je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera. V obravnavani zadevi je pomembno, da ne gre za predlog tožnice kot nasprotne stranke, temveč je predlog podalo pristojno sodišče sámo, ki nikakor ni manjše sodišče, saj je največje okrajno sodišče v državi. Nadalje je soproga desetega toženca kot del sodnega osebja javna uslužbenka in ne funkcionarka v pomenu nosilke sodne veje oblasti, službeno sodelovanje sodnikov s sodnim osebjem v primeru večjih sodišč pa je manj intenzivno in bolj formalno. Prav tako ni videti, da bi bila uslužbenka z zadevo doslej že v stiku, niti ni edina zaposlena v Službi za mediacijo pristojnega sodišča. Sporno okoliščino je tako (tudi v nadaljevanju) mogoče nadzirati z ustrezno organizacijo delovnega procesa.
ZIZ člen 10, 10/1, 226, 226/4, 226/5. ZPP člen 367, 367/2, 377.
predlog za dopustitev revizije - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - nedovoljena revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Izpodbijani sklep se v celoti nanaša na fazo oprave izvršbe (z denarnimi kaznimi po četrtem in petem odstavku 226. člena ZIZ kot izvršilnim sredstvom za prisilitev dolžnika k spoštovanju njegove opustitvene obveznosti) in ni sklep o predlogu za izvršbo iz prvega odstavka 10. člena ZIZ. Gre torej za drug (drugačen) sklep, izdan v izvršilnem postopku, zoper katerega revizija ni dovoljena. To pa pomeni, da ne more biti niti dopuščena (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je zato predlog za njeno dopustitev zavrglo (377. člen ZPP).