predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog se zavrže.
Predlagatelj ni navedel spornega pravnega vprašanja in okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost. Tudi morebitnega odstopa od sodne prakse predlagatelj ni zatrjeval (v predlogu ni sklicevanja na konkretne judikate Vrhovnega sodišča niti na judikate višjih sodišč, ki bi kazali na neenotnost sodne prakse). Predlog po vsebini dejansko predstavlja slabo (nedovoljeno) revizijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog stranke - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strojepiska pristojnega sodišča kot dedinja - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je A. A. oseba, ki je lahko poklicana k dedovanju na podlagi zakona, zaposlena na Okrajnem sodišču na Ptuju, kjer opravlja delo strojepiske v zapuščinskih postopkih, in se tako vsakodnevno srečuje z vsemi (zapuščinskimi) sodniki tega sodišča, ter še dejstvo, da je predlagatelj delegacije domnevni dedič, torej stranka (in ne sodišče), ki je že izrazil dvom v nepristranskost sodišča, po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna materialnopravna presoja sodišča druge stopnje, da bi tožnik ob dolžni skrbnosti moral vedeti za obstoj odbitne franšize, preden je sprožil spor zoper zavarovalnico, pri kateri je imel toženec zavarovano poklicno odgovornost.
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - prodaja stvari, ki ni v pravnem prometu - skupni del večstanovanjske stavbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožniki so od sodišča zahtevali, naj ugotovi, da je nična pogodba, ki sta jo toženca sklenila o prodaji dveh nepremičnin v kletnih prostorih pod ploščadjo v ... Trdili so, da sta sporni nepremičnini skupna dela objektov v sklopu ..., katerih etažni lastniki so. Tako so od sodišča zahtevali, naj izbriše na tej pogodbi temelječo vknjižbo v zemljiški knjigi in drugemu tožencu naloži izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila na podlagi sklenjenih prodajnih pogodb za stanovanja, tožencema pa naloži izpraznitev nepremičnin. Zahtevali so tudi, naj sodišče ugotovi, da so neveljavne vknjižene zemljiškoknjižne hipoteke na spornih nepremičninah in naj jih izbriše iz zemljiške knjige.
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.
Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi prve toženke in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti in izbris hipotek na spornih nepremičninah iz zemljiške knjige. Sicer je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Vrhovno sodišče je odločilo, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije.
prodaja nepremičnine - parcelacija - izdelava elaborata parcelacije - zamuda z izpolnitvijo - pogodbena kazen - dogovor o pogodbeni kazni - razlaga pogodbenega določila - izpolnitev z zamudo ali z napakami - postopek parcelacije - postopek pred geodetsko upravo - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Smisel zapisa pogodbenih zavez je v jasnosti, določnosti in s tem predvidljivosti ter v zaupanju v zapisano besedo. Jezik kot semantični medij mora biti v stanju nositi namen - če tega ne zmore, potem velja samo tisto, kar je zapisano. Semantičnih meja ni dovoljeno prekoračevati. Pripisovanje pogodbenemu besedilu pomen, ki ga le-ta nima, pomeni spodkopavanje avtonomije pogodbenih strank in kršitev ustavne vloge sodišča kot razlagalca obstoječega (in ne avtorja novo ustvarjenega) besedila. Kar je zapisano, je med strankama dogovorjeno. In samo to med njima tudi velja. Obveznosti ene ali druge stranke se zato ne morejo raztezati onkraj zapisanega in podpisanega.
Šteje se, da če iz pogodbe ne izhaja kaj drugega, je pogodbena kazen dogovorjena le za primer, če dolžnik zamudi z izpolnitvijo. Da bi bila pogodbena kazen dogovorjena za kaj več kot le za (golo) zamudo (zamudo v ožjem pomenu), mora biti v pogodbi posebej določeno. Če ni, velja, da je pogodbena kazen dogovorjena le za zamudo v ožjem pomenu. Smisel določbe drugega odstavka 247. člena OZ je torej v tem, da razlagalcu onemogoča zapolnjevanje domnevnih "praznin" v pogodbenih določbah o pogodbeni kazni z vsebinami, ki jih ni mogoče izluščiti iz izražene pogodbene volje strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00058916
URS člen 23. ZD člen 32. ZPP člen 2, 7, 212.
izločitev iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - prispevek dediča k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - sklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - individualizacija tožbenega zahtevka - višina tožbenega zahtevka - vrednost tožnikovega prispevka k ohranitvi oziroma povečanju premoženja zapustnika - informativni dokaz - pravica do sodnega varstva - pravica do obrambe - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Pri presoji ustreznosti trditvenega bremena za zahtevek po 32. členu ZD zadošča (če to omogoča identifikacijo zahtevka in učinkovito obrambo nasprotne stranke), da potomec opiše vrsto posameznega dela, ga časovno uokviri in navede vlaganja, s katerimi opiše svoj prispevek k povečanju/ohranitvi zapustnikovega premoženja, ter obenem oceni vrednost prispevka. Po naravi stvari gre namreč v tovrstnih pravdah za dolgoletno skupno pridobivanje, zato bi bilo od potomca neživljenjsko pričakovati, da bi moral podrobnosti navesti, koliko ur je porabil za določena dela. Tako stališče je v skladu s 23. členom Ustave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VS00058305
ZPP člen 367a, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog se zavrže.
Konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso. Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje. Predlagateljica ne postavi nobenih konkretnih pravnih vprašanj niti ne navaja okoliščin, ki bi kazale na njihov pomen, ki bi presegal njen interes v konkretni zadevi.
Ne gre za to, da bi moral biti predlog podan v vprašalni obliki. Bistvo zahteve iz 367.b člena ZPP je, da predlagatelj jasno izkristalizira pravni problem, glede katerega naj se revizija dopusti. A predlagateljica tudi tega ne stori, saj iz njenega predloga izhaja, da naj vrhovno sodišče revizijo dopusti glede pravnega vprašanja spregleda pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1, vendar pa v nadaljevanju pravnega problema v tej smeri ne izkristalizira v smislu zgoraj povedanega. Ne poda argumentacijske zaslombe, ki bi se soočala z nosilnimi razlogi sodišča druge stopnje.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SZ-1 člen 51.
predlog za dopustitev revizije - padec na parkirišču - odškodninska odgovornost - zavezanec za zimsko čiščenje - zimska služba - zakonske dolžnosti upravnika - redna vzdrževalna dela manjše vrednosti - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali spada izvajanje zimske službe (odstranjevanje snega in ledu, posipanje/soljenje tal) v sklop rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti, za katera je dolžan upravnik poskrbeti tekoče, brez sklepa etažnih lastnikov (brez posebnega naročila etažnih lastnikov)?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - okoliščine konkretnega primera - večje sodišče - zavrnitev predloga
Skladno s sodno prakso je res lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je pri njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, vendar pa je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera. V obravnavani zadevi je pomembno, da ne gre za predlog tožnice kot nasprotne stranke, temveč je predlog podalo pristojno sodišče sámo, ki nikakor ni manjše sodišče, saj je največje okrajno sodišče v državi. Nadalje je soproga desetega toženca kot del sodnega osebja javna uslužbenka in ne funkcionarka v pomenu nosilke sodne veje oblasti, službeno sodelovanje sodnikov s sodnim osebjem v primeru večjih sodišč pa je manj intenzivno in bolj formalno. Prav tako ni videti, da bi bila uslužbenka z zadevo doslej že v stiku, niti ni edina zaposlena v Službi za mediacijo pristojnega sodišča. Sporno okoliščino je tako (tudi v nadaljevanju) mogoče nadzirati z ustrezno organizacijo delovnega procesa.
predlog za dopustitev revizije - plačilo zavarovalnine - nezgodno zavarovanje - ocena invalidnosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnica je od sodišča zahtevala, naj toženi zavarovalnici naloži plačilo 6.000 EUR zavarovalnine na podlagi sklenjene pogodbe o mešanem življenjskem zavarovanju z dodatnim nezgodnim zavarovanjem zaradi zloma gležnja. Zavarovalnica ji je zavarovalnino že izplačala, tožnica pa trdi, da bi ji morali priznati še dodatnih 30% invalidnosti.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. S pomočjo izvedenca je presodilo, da je cenzor zavarovalnice pravilno ugotovil do kakšnega zmanjšanja vsote gibov desnega gležnja in odstotka invalidnosti je zaradi nezgode prišlo pri tožnici.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnica ni izkazala pogojev za dopustitev revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vpisničarka - ugoditev predlogu
Dolžnica je vpisničarka na sodišču.
Pravni standard drugih tehtnih razlogov so najbolj pogosto ravno okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko prizadet videz nepristranskosti sodišča. Okoliščina, ki jo zatrjuje Okrajno sodišče v Postojni, je tak razlog.
ZIZ člen 10, 10/1, 226, 226/4, 226/5. ZPP člen 367, 367/2, 377.
predlog za dopustitev revizije - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - nedovoljena revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Izpodbijani sklep se v celoti nanaša na fazo oprave izvršbe (z denarnimi kaznimi po četrtem in petem odstavku 226. člena ZIZ kot izvršilnim sredstvom za prisilitev dolžnika k spoštovanju njegove opustitvene obveznosti) in ni sklep o predlogu za izvršbo iz prvega odstavka 10. člena ZIZ. Gre torej za drug (drugačen) sklep, izdan v izvršilnem postopku, zoper katerega revizija ni dovoljena. To pa pomeni, da ne more biti niti dopuščena (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je zato predlog za njeno dopustitev zavrglo (377. člen ZPP).
ZPP člen 377, 384, 384/1. ZVEtL-1 člen 13, 13/6, 51.
predlog za dopustitev revizije - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - izvedenec geodetske stroke - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vmesni sklep - revizija zoper sklep, s katerim postopek ni pravnomočno končan - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Izpodbijani sklep ni pravnomočna odločba o ugotovitvi pripadajočega zemljišča. Ker z izpodbijanim sklepom postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča ni bil pravnomočno končan, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.