Ker je upnikov predlog prispel na sodišče pred izdajo sklepa o ustavitvi postopka, bi moralo sodišče prve stopnje najprej odločiti o tem predlogu (prim. 2. odst. 11. čl. ZIZ) in šele potem o morebitni ustavitvi izvršbe na sredstva na žiro računu.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - objektivni element izpodbojnosti - stečajna masa tožene stranke - asignacija - razmerje - verižna kompenzacija - pobot - subjektivni element - neobičajen način plačila - plačilo - slabo finančno stanje dolžnika - upnik
Kritno razmerje asignacije lahko tudi takšno, da do zmanjšanja stečajne mase ne pride, zato je za odločitev, ali asignacija stečajnega dolžnika vsebuje objektivni element izpodbojnosti ali ne, vselej potrebno ugotoviti, ali je z asignacijo tudi dejansko ugasnila kaka terjatev stečajnega dolžnika, ki bi sicer prišla v stečajno maso. Načelo enakopravnega obravnavanja upnikov ne pomeni le, da se morajo vsi upniki (kot osebe) poplačati sorazmerno, temveč tudi, da se morajo sorazmerno poplačati vse terjatve (z izjemo privilegiranih). Kot običajen način plačila v smislu določila 1. točke 4. odst. 125. čl. ZPPSL se šteje samo način, ki je iztožljiv, torej način plačila, ki sta ga stranki dogovorili že ob sklenitvi posla. Da je takšen dogovor iztožljiv, mora biti obveznost določena, torej mora vnaprejšnji dogovor vsebovati vse podatke o konkretnih terjatvah, ki naj bi se kompenzirale (računi, zneski in udeleženci verižne kompenzacije).
Če dolžnik s svojo vlogo napada le tisti del skepa o izvršbi, s katerim je sodišče odmerilo upnikove izvršilne stroške, sodišče prve stopnje ne postopa po 62. členu ZIZ, temveč z dolžnikovo vlogo ravna kot s pritožbo.
ZFPPod člen 27, 27/4, 32, 32/1. ZGD člen 47, 48, 394, 394/1, 413, 413/1. ZSR člen 4, 4-7, 7, 8, 8/2.
izvršilni postopek - izbris iz sodnega registra - prenehanje pravne osebe - družba z omejeno odgovornostjo - nadaljevanje postopka - pravno nasledstvo - odgovornost družbenika - načelo obveznosti vpisa v sodni register - načelo zaupanja
Za vpisovanje v sodni register veljata načelo obveznosti vpisa in načelo zaupanja v podatke, vpisane v sodni register. Izjava pritožnice - družbenice dolžnika (družbe z omejeno odgovornostjo), ki je bil izbrisan iz sodnega registra v skladu z določbami ZFPPod, da je iz družbe izstopila že pred izbrisom, kar je drugi družbenik potrdil, pri čemer je pritožnica še vedno vpisana v sodni register kot družbenica, zato ne izključuje njene odgovornosti za obveznosti družbe po izbrisu.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Tožnik je v prometni nesreči, star 52 let, utrpel pretres možganov, izliv krvi med trdo možgansko opno in možgani na desni, udarnine in odrgnine levega komolca, prelom 2. do 6. rebra levo ter poškodbo ramenskega sklepa. Za telesne bolečine mu je sodišče presodilo 1,800.000,00 SIT, za sekundarni strah 300.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa 3,000.000,00 SIT.
Dejstvo, da je obdarjenka ravnala v nasprotju z dogovori in pričakovanji, ker je nameravala podarjeno ji nepremičnino prodati, ne pa na njej zgraditi frizerskega salona, ne predstavlja velike nehvaležnosti.
ZPP člen 318, 318/1, 324, 324/5, 318, 318/1, 324, 324/5.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe
Sodišče presoja sklepčnost tožbe na podlagi predpostavke, da so trditve v tožbi resnične in preveri zgolj to, ali niso morda dokazi v nasprotju s tožbenimi trditvami. V obrazložitvi zamudne sodbe se navedejo samo razlogi, ki upravičujejo tako sodbo. Sodišče v razlogih zamudne sodbe torej navede le procesne predpostavke, ob katerih je takšna sodba dopustna.
izvršba na podlagi verodostojne listine - izpisek iz poslovnih knjig
Izpisek iz poslovnih knjig je verodostojna listina, če vsebuje vse, kar mora vsebovati po slovenskih računovodskih standardih: podpis odgovorne osebe, žig izdajatelja, dolžnika, upnika, številka regresa, znesek dospele terjatve.
ZSOS člen 9, 11, 11/1-1, 11/2, 9, 11, 11/1-1, 11/2. ZDen člen 72, 72/1, 72, 72/1. ZSKZ člen 20, 20/7, 20/9, 20, 20/7, 20/9.
nepremičnina - upravičenec
ZDen nima posebne določbe o tem, kako se kupnina (nekdaj prejeto nadomestilo za podržavljeno premoženje) razdeli med posamezne zavezance vračila denacionaliziranega premoženja, zato to ni predmet denacionalizacijskega postopka, temveč sporazuma med zavezanci ali drugih postopkov.
Družbeniki družbe, ki je prenehala obstajati zaradi izbrisa iz sodnega registra (prvi odstavek 37. člena ZFPPod) so glede njenega premoženja njeni pravni nasledniki že po samem zakonu.
Zastaranje je pretrgano že z vložitvijo izvršilnega predloga (na podlagi verodostojne listine) če ga je sodišče zavrglo zgolj zato, ker ga je vložila fizična oseba, upnik pa vloži tožbo v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil zavržen predlog za izvršbo.
ZGD člen 394, 394/1, 456, 394, 394/1, 456. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
pravno nasledstvo - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - delniška družba
Ena od pravnih posledic izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra je, da se šteje, da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino, določeno v 1. odst. 394. čl. ZGD. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določilo 456. čl. ZGD, ki velja za družbe z omejeno odgovornostjo in po katerem se določilo 394. čl. ZGD uporablja le smiselno. V konkretnem primeru je bil dolžnik organiziran kot delniška družba. To pa pomeni, da vpis njegovih ustanoviteljev ne kaže nujno tudi lastniške strukture družbe. Od dejstva, ali je pritožnik delničar dolžnika, je odvisno, ali se bo postopek izvršbe lahko nadaljeval tudi zoper njega.
ZOR člen 294, 294/1, 294, 294/1. ZIZ člen 212, 212/1, 212, 212/1.
nedenarna terjatev - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - sodni penali
Premoženjsko stanje dolžnika ne vpliva na višino sodnih penalov. Namen sodnih penalov je, da z višino prisiljujejo dolžnika k izpolnitvi nedenarne obveznosti, zato je kriterij za določitev njihove višine pomembno le to, kolikšen znesek je potreben, da bo dolžnik prostovoljno izpolnil svojo obveznost, ki izhaja iz pravnomočnega sodnega sklepa.
ZDavP člen 97, 97/2, 97, 97/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-11, 239, 55, 55/1, 55/1-11, 239.
zavarovanje terjatve - ugovor - zastaranje
Zastaranje izterjave davčne obveznosti je prekinjeno za čas, ko je nalog za plačilo davka v vrstnem redu za plačilo pri Agenciji RS za plačilni promet.
ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-2, 15, 272, 272/2, 272/2-2. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
začasna odredba - nova dejstva v pritožbi
Predlagateljica ni zatrjevala nobene predpostavke iz 2.odst. 272. čl. ZIZ, katere mora sicer upnik (predlagatelj začasne odredbe) izkazati za verjetno. Ob tako pomanjkljivi dejanski podlagi predlagane začasne odredbe pa se kot neutemeljen izkaže tudi dokazni predlog za zaslišanje prič in sodedičev. Stranka, ki predlaga dokaz, mora namreč navesti tudi, katero relevantno dejstvo s tem dokazuje (1. odst. 7. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Šele v pritožbi predlagateljica pojasni, da obstaja nevarnost nastanka nenadomestljive škode, da naj bi šlo za samovoljo enega od dedičev ter da obstoji tudi nevarnost, da bo onemogočena in otežena delitev zapuščine. Šele v pritožbi je torej začela zatrjevati obstoj predpostavk iz 2. odst. 272. čl. ZIZ. S tem zatrjuje tudi vrsto novih dejstev, kar pa v pritožbi ni dopustno (1. odst. 337. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).
Določbe ZDen pomenijo specialen predpis, ki ureja odpravo krivic, ki se ne izvaja po pravilih civilnega prava. Razlaga določb ZDen omogoča ugotovitev, da pomeni denacionalizacija specifičen postopek, v katerem je zahteva za denacionalizacijo ena sama, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa, med upravni organ in sodišče. Ko je zadeva v celoti rešena pri upravnem organu, ki jo je obravnaval in rešil kot pristojni organ, sodišče kot drugi organ tako odločitev o eni zahtevi utemeljeno obravnava z analogijo pravnomočno odločene zadeve in z zavrženjem predloga odkloni njeno obravnavo.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze
Zakonska zveza je inštitut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči (13. člen ZZZDR). Čim vsi ti elementi zakonske zveze niso več vzajemno podani, torej na strani obeh partnerjev, je njena nevzdržnost le še nujna posledica, četudi jo kot tako doživlja le eden od obeh partnerjev.
Če so bile stvari sočasno zarubljene za več upnikov, se določa vrstni red njihovih zastavnih pravic po dnevu, ko je sodišče prejelo njihove predloge za izvršbo.