Družbenik, na katerega so prešle obveznosti gospodarske družbe, ki je bila med pravdnim postopkom izbrisana iz sodnega registra, postane pravdna stranka šele takrat, ko prevzame prekinjeni postopek. Iz dikcije 208. člena ZPP ne izhaja, da sodnik strankinega pravnega naslednika k prevzemu postopka mora povabiti. Prekinitev postopka lahko traja poljubno dolgo, ne da bi tako stanje pomenilo kršitev po- stopka. Od tega vprašanja je treba ločiti vprašanje pravnega interesa tožeče stranke za nadaljevanje postopka proti druž- beniku prejšnje tožene stranke. Takega interesa nima, če svoje terjatve ni uveljavljala proti družbeniku v prekluziv- nem roku enega leta od dne, ko je bil izbris tožene stranke objavljen v Uradnem listu RS (2. odst. 384. člena ZGD v zve- zi s 5. odst. 27. člena ZFPPod), ne glede na to, da sodišče ni izdalo sklepa o prekinitvi postopka, saj je tak sklep samo deklaratorne narave.
izbris iz sodnega registra - likvidacija - gospodarska družba
Prezadolženost gospodarske družbe ni razlog za njen izbris iz sodnega registra brez likvidacije, ampak za sprejem ustreznih ukrepov za zagotavljanje njene kapitalske ustreznosti in s tem za odpravo vzrokov prezadolženosti oz. ustreznih metod finančne reorganizacije v okviru prisilne poravnave ali vložitev predloga za začetek stečajnega postopka.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Tožnik je v prometni nesreči, star 52 let, utrpel pretres možganov, izliv krvi med trdo možgansko opno in možgani na desni, udarnine in odrgnine levega komolca, prelom 2. do 6. rebra levo ter poškodbo ramenskega sklepa. Za telesne bolečine mu je sodišče presodilo 1,800.000,00 SIT, za sekundarni strah 300.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa 3,000.000,00 SIT.
Družbeniki družbe, ki je prenehala obstajati zaradi izbrisa iz sodnega registra (prvi odstavek 37. člena ZFPPod) so glede njenega premoženja njeni pravni nasledniki že po samem zakonu.
Zastaranje je pretrgano že z vložitvijo izvršilnega predloga (na podlagi verodostojne listine) če ga je sodišče zavrglo zgolj zato, ker ga je vložila fizična oseba, upnik pa vloži tožbo v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil zavržen predlog za izvršbo.
ZSOS člen 9, 11, 11/1-1, 11/2, 9, 11, 11/1-1, 11/2. ZDen člen 72, 72/1, 72, 72/1. ZSKZ člen 20, 20/7, 20/9, 20, 20/7, 20/9.
nepremičnina - upravičenec
ZDen nima posebne določbe o tem, kako se kupnina (nekdaj prejeto nadomestilo za podržavljeno premoženje) razdeli med posamezne zavezance vračila denacionaliziranega premoženja, zato to ni predmet denacionalizacijskega postopka, temveč sporazuma med zavezanci ali drugih postopkov.
ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-2, 15, 272, 272/2, 272/2-2. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
začasna odredba - nova dejstva v pritožbi
Predlagateljica ni zatrjevala nobene predpostavke iz 2.odst. 272. čl. ZIZ, katere mora sicer upnik (predlagatelj začasne odredbe) izkazati za verjetno. Ob tako pomanjkljivi dejanski podlagi predlagane začasne odredbe pa se kot neutemeljen izkaže tudi dokazni predlog za zaslišanje prič in sodedičev. Stranka, ki predlaga dokaz, mora namreč navesti tudi, katero relevantno dejstvo s tem dokazuje (1. odst. 7. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Šele v pritožbi predlagateljica pojasni, da obstaja nevarnost nastanka nenadomestljive škode, da naj bi šlo za samovoljo enega od dedičev ter da obstoji tudi nevarnost, da bo onemogočena in otežena delitev zapuščine. Šele v pritožbi je torej začela zatrjevati obstoj predpostavk iz 2. odst. 272. čl. ZIZ. S tem zatrjuje tudi vrsto novih dejstev, kar pa v pritožbi ni dopustno (1. odst. 337. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).
ZPP člen 318, 318/1, 324, 324/5, 318, 318/1, 324, 324/5.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe
Sodišče presoja sklepčnost tožbe na podlagi predpostavke, da so trditve v tožbi resnične in preveri zgolj to, ali niso morda dokazi v nasprotju s tožbenimi trditvami. V obrazložitvi zamudne sodbe se navedejo samo razlogi, ki upravičujejo tako sodbo. Sodišče v razlogih zamudne sodbe torej navede le procesne predpostavke, ob katerih je takšna sodba dopustna.
ZOR člen 294, 294/1, 294, 294/1. ZIZ člen 212, 212/1, 212, 212/1.
nedenarna terjatev - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - sodni penali
Premoženjsko stanje dolžnika ne vpliva na višino sodnih penalov. Namen sodnih penalov je, da z višino prisiljujejo dolžnika k izpolnitvi nedenarne obveznosti, zato je kriterij za določitev njihove višine pomembno le to, kolikšen znesek je potreben, da bo dolžnik prostovoljno izpolnil svojo obveznost, ki izhaja iz pravnomočnega sodnega sklepa.
izvršba na podlagi verodostojne listine - izpisek iz poslovnih knjig
Izpisek iz poslovnih knjig je verodostojna listina, če vsebuje vse, kar mora vsebovati po slovenskih računovodskih standardih: podpis odgovorne osebe, žig izdajatelja, dolžnika, upnika, številka regresa, znesek dospele terjatve.
Dejstvo, da je obdarjenka ravnala v nasprotju z dogovori in pričakovanji, ker je nameravala podarjeno ji nepremičnino prodati, ne pa na njej zgraditi frizerskega salona, ne predstavlja velike nehvaležnosti.
ZFPPod člen 27, 27/4, 32, 32/1. ZGD člen 47, 48, 394, 394/1, 413, 413/1. ZSR člen 4, 4-7, 7, 8, 8/2.
izvršilni postopek - izbris iz sodnega registra - prenehanje pravne osebe - družba z omejeno odgovornostjo - nadaljevanje postopka - pravno nasledstvo - odgovornost družbenika - načelo obveznosti vpisa v sodni register - načelo zaupanja
Za vpisovanje v sodni register veljata načelo obveznosti vpisa in načelo zaupanja v podatke, vpisane v sodni register. Izjava pritožnice - družbenice dolžnika (družbe z omejeno odgovornostjo), ki je bil izbrisan iz sodnega registra v skladu z določbami ZFPPod, da je iz družbe izstopila že pred izbrisom, kar je drugi družbenik potrdil, pri čemer je pritožnica še vedno vpisana v sodni register kot družbenica, zato ne izključuje njene odgovornosti za obveznosti družbe po izbrisu.
ZGD člen 394, 394/1, 456, 394, 394/1, 456. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
pravno nasledstvo - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - delniška družba
Ena od pravnih posledic izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra je, da se šteje, da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino, določeno v 1. odst. 394. čl. ZGD. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določilo 456. čl. ZGD, ki velja za družbe z omejeno odgovornostjo in po katerem se določilo 394. čl. ZGD uporablja le smiselno. V konkretnem primeru je bil dolžnik organiziran kot delniška družba. To pa pomeni, da vpis njegovih ustanoviteljev ne kaže nujno tudi lastniške strukture družbe. Od dejstva, ali je pritožnik delničar dolžnika, je odvisno, ali se bo postopek izvršbe lahko nadaljeval tudi zoper njega.
ZDavP člen 97, 97/2, 97, 97/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-11, 239, 55, 55/1, 55/1-11, 239.
zavarovanje terjatve - ugovor - zastaranje
Zastaranje izterjave davčne obveznosti je prekinjeno za čas, ko je nalog za plačilo davka v vrstnem redu za plačilo pri Agenciji RS za plačilni promet.
Če dolžnik s svojo vlogo napada le tisti del skepa o izvršbi, s katerim je sodišče odmerilo upnikove izvršilne stroške, sodišče prve stopnje ne postopa po 62. členu ZIZ, temveč z dolžnikovo vlogo ravna kot s pritožbo.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - izročitev stvari
Za prepustitev obratovanja nevarne stvari drugemu in v zvezi s tem prehod objektivne odgovornosti, mora obstajati trajen odnos med lastnikom in najemnikom. O takem prevzemu obratovanja ni mogoče govoriti, če je letalo še naprej vzdrževala lastnica letala in nosila tudi vse stroške v zvezi z njim in je letalo bilo najeto zgolj za enkraten kratkotrajen polet.
Če so bile stvari sočasno zarubljene za več upnikov, se določa vrstni red njihovih zastavnih pravic po dnevu, ko je sodišče prejelo njihove predloge za izvršbo.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - izpolnitev obveznosti
Upnikovega molka na prošnjo dolžnikov za postopno plačilo zaostalih obveznosti ni mogoče šteti za strinjanje upnika glede tega, da se izpolnitev obveznosti odloži.