Cilj zavarovanja je povečati možnosti upnika, da bo lahko realiziral svojo terjatev v prisilni izvršbi, ko bodo za to izpolnjeni določeni pravni pogoji. Takšno zavarovanje pa ni potrebno proti njemu samemu. Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine omejuje dolžnikovo razpolagalno sposobnost proti tretjim, ne pa tudi proti upniku. Sodišče prve stopnje je zato neutemeljeno zavrnilo upničin predlog za zavarovanje denarne terjatve.
Če sodišče ugotovi, da je bil tožnik neupravičeno obsojen in so podani pogoji za vštetje časa, ki ga je prebil v zaporu, v pokojninsko dobo, mora obrazložiti, od kdaj pripada tožniku razlika med pokojnino, ki jo je prejemal in tisto, ki bi mu pripadala glede na priznano delovno dobo. Če sodba nima razlogov o tem, je ni mogoče preizkusiti ter je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Sodišče resda pazi na ničnost pogodbe po uradni dolžnosti, vendar le v okviru trditvenega gradiva. Določba 1. odst. 109. čl. ZOR namreč ne posega v načelo dispozitivnosti in v razpravno načelo.
pristojnost sodišča - izterjava - terjatev iz upravnega postopka
Po prehodnih določbah ZUP/99 je sodišče še vedno pristojno za prisilno izterjavo terjatve nastale v upravnem postopku, če je bil predlog za izvršbo vložen pri sodišču še pred uveljavitvijo ZUP/99.
Dolžnik je izbrisan iz sodnega registra, zato je odločitev sodišča, ki je izvršbo ustavilo, pravilna. Ker je dolžnik prenehal obstajati, izvršbe na premičnine ni bilo moč opraviti. Nastopila je dejanska nemožnost oprave izvršbe.
Pritožnik je res sodeloval v zapuščinskem postopku, v katerem je zahteval izločitev garsonjere iz zapustnikovega premoženja. Stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, veže pravnomočni sklep o dedovanju samo tedaj, če je njihova pravica dedno pravne narave. Če pa pravica strank izvira iz kakšnega drugega premoženjskega razmerja, ki je nastalo za časa življenja zapustnika, jo lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju uveljavljajo v pravdi. Kadar ima takšen izločitveni zahtevek oseba, ki ni dedič, ni razloga za napotitev na pravdo, ker mora uveljavljati svojo pravico v samostojni dajatveni tožbi.
Dolžnik je izbrisan iz sodnega registra, zato je odločitev sodišča, ki je izvršbo ustavilo, pravilna. Ker je dolžnik prenehal obstajati, izvršbe na premičnine ni bilo moč opraviti. Nastopila je dejanska nemožnost oprave izvršbe.
ZZZDR člen 51, 51. ZTLR člen 20, 23, 24, 26, 29, 20, 23, 24, 26, 29.
dogovor o skupni gradnji - zakonec - skupno premoženje
Tudi če med zakoncema ni bilo izrecnega dogovora, da bosta oba pridobila stvarnopravne deleže na podlagi skupnih vlaganj v nepremičnine, je mogoče z vlaganji prodobiti solastninski delež. Takšen namen je namreč ob gradnji lahko razviden tudi iz drugih okoliščin primera.
izvršba - ugovor po izteku roka - omejitev izvršbe proti podjetniku - varstvo dolžnikove eksistence
Upnik v izvršilnem predlogu ni konkretiziral premičnin, na katerih naj se opravi izvršba. To pa v posledici pomeni, da v sklepu o izvršbi predmeti izvršbe niso bili natančneje opredeljeni, zato dolžnica tudi ni mogla ugovarjati, da je izvršba na zarubljenem predmetu izvzeta oz. omejena. V primeru, ko se v dovolilni fazi izvršilnega postopka izvršba dovoli na premičninah, ki niso individualizirane, morajo izvršitelji, ki opravljajo neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, v skladu z načelom varstva dolžnika po uradni dolžnosti med drugim paziti na to, kakšne so omejitve izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku. Ker dolžnica zatrjuje, da so bili zarubljeni predmeti, ki bi morali biti iz izvršbe izvzeti, bo moralo sodišče prve stopnje njeno vlogo v tem delu obravnavati kot predlog po 4. odstavku 80. člena ZIZ, po katerem v primeru, če se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so izvzeti iz izvršbe, ali če se to sicer pokaže za potrebno, odloči sodišče.
Šele potem, ko sodišče odmeri odškodnino po opravljenem postopku in jo naloži v plačilo nasprotni stranki, ta dobi značaj denarne terjatve. Od tega trenutka dalje je dolžnik v plačilni zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti. Za upoštevanje razmer ob času sojenja in hkrati za upoštevanje oziroma prisojo nateklih zamudnih obresti za čas pred sodbo, tako ne more biti zakonite podlage. Obe možnosti se med seboj pravno izključujeta. Nasprotno bi pomenilo, da bi moralo sodišče devalorizirati ob sojenju določeno odškodnino, da bi lahko prisodilo zamudne obresti od zgodnejšega časovnega trenutka ali pa denarno odškodnino odmerjati za nazaj.
Vsebino sklepa o dedovanju določa 214. čl. ZD. Iz 2. točke 2. odst. tega člena izhaja, da morajo biti vse nepremičnine, ki spadajo v zapuščino, označene tako, kot so evidentirane v zemljiški knjigi. Ni izključeno, da se pokojnikova zapuščina dokazuje tudi z drugimi listinami, vendar pa morajo dediči izkazati veljaven pravni naslov za pridobitev nepremičnine, torej v obravnavanem primeru predložiti listino, ki izkazuje obstoj veljavnega pravnega posla za pridobitev lastninske pravice, ki se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo (33. čl. ZTLR).
ZTLR člen 78, 78/1, 78, 78/1. ZIZ člen 64, 64. ZPP člen 426, 426.
nedopustnost izvršbe - ugovor - motenje posesti - predpostavke - ugovor tretjega
Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji samo na razpravljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, izključeno pa je razpravljanje o pravici do posesti, o pravnem naslovu posesti in o dobrovernosti posestnika (1. odst. 78. člena Zakona o temeljnjih lastninskopravnih razmerjih). To materialnopravno pravilo, ki začrtuje tudi okvir obravnave v pravdi (426. člen ZPP), mora biti v celoti spoštovano tudi v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi pravnomočnega sklepa, izdanega v pravdi zaradi motenja posesti. Če bi bilo namreč v izvršbi dopustno ugovarjati, da upnik nima pravnega naslova do posesti, kot je to storila tožnica v tej pravdni zadevi, bi bil s tem razvrednoten institut posestnega varstva, saj ga ne bi bilo mogoče prisilno realizirati.
Pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja ni izvršljivost, ampak le zapadlost upnikove terjatve. Dolžnik in tretje osebe, v korist katere je dejanje storjeno, nista nujna sospornika.
ZOR člen 203, 210, 210/4, 214, 216, 203, 210, 210/4, 214, 216.
neupravičena obogatitev - nova škoda
Zavarovalnica, ki je na podlagi pravnomočne sodbe, proti kateri je vložila revizijo, v izvršbi ali zaradi preteče izvršbe plačala odškodnino zaradi poškodb in prizadetega zravja, lahko torej od oškodovanca, katerega del tožbenega zahtevka je bil v revizijskem postopku zavrnjen, utemeljeno zahteva vrnitev preveč plačanega zneska. Takšno preplačilo namreč ni bilo izvršeno neutemeljeno (4. odst. 210. čl. in 216. čl. ZOR). V trenutku prejema odškodnine je bil toženec pošteni pridobitelj, saj je ne glede na vloženo izredno pravne sredstvo tožene stranke na podlagi pravnomočne sodbe utemeljeno mislil, da mu tolikšna odškodnina pripada. Zamudne obresti od glavnice je zato pritožbeno sodišče priznalo od vložitve zahtevka dalje (214. čl. ZOR), t.j. od dneva vložitve tožbe. Če gre pri oškodovancu za takšno poslabšanje zdravstvenega stanja, ki ob prvem sojenju po normalnem teku stvari ni bilo predvidljivo oziroma do njega po normalnem teku stvari sploh ne bi smelo priti, potem gre za novo škodo, zaradi katere je oškodovanec upravičen tudi do nove (dodatne) odškodnine.
odgovornost cestnega podjetja - nedopustno ravnanje - opustitev
Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, sklicujoč se na določila Zakona o javnih cestah in Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, je bila obveznost prvotoženke nadziranje pobočja nad cesto in primerno ukrepanje, da se prepreči škoda. Zato odgovarja za škodo na avtomobilu, ki jo povzroči kamen, ki je padel na cesto, če ne dokaže, da je storila vse, kar terja stroka, da do škode ni bi prišlo.
Zgolj na podlagi dolžnikove pritožbene trditve, da je izvršitelj z upnikom v dobrem poslovnem razmerju, ni moč oceniti, ali obstajajo razlogi, ki preprečujejo, da sodišče v konkretni zadevi za izvršitelja določi M. H. iz K....
Iz upnikovega predloga za izvršbo izhaja, da naj bi slednji izterjeval terjatev na podlagi "overjenega izpiska iz poslovnih knjig upnika", vendar v spis vložena listina ni overjena s strani odgovorne osebe (nima ne žiga ne podpisa), zato je ni mogoče šteti za verodostojno listino v smislu 23. čl. ZIZ. Na podlagi takega nepopolnega predloga za izvršbo sodišče prve stopnje ne bi smelo dovoliti izvršbe.
O predlogu za zaznambo spora odloča sodišče po pravilih zemljiškoknjižnega postopka. To pa pomeni, da ne pride v poštev določilo 2. odst. 19. čl. ZPP o ustalitvi pristojnosti okrožnega sodišča, saj ne gre za pravdno zadevo ali uveljavljanje večih zahtevkov v eni tožbi (182. čl. ZPP), temveč za samostojno in ločeno zahtevo po sodnem varstvu, ki se nudi v zemljiškoknjižnem postopku in po pravilih tega postopka ne glede na to, ali je zahtevana skupaj z vložitvijo tožbe ali kasneje.