Zgolj na podlagi dolžnikove pritožbene trditve, da je izvršitelj z upnikom v dobrem poslovnem razmerju, ni moč oceniti, ali obstajajo razlogi, ki preprečujejo, da sodišče v konkretni zadevi za izvršitelja določi M. H. iz K....
družba z omejeno odgovornostjo - prekinitev postopka - posledica - Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
Družbeniki po 37.členu ZFPPod izbrisane družbe z omejeno odgovornostjo odgovarjajo za morebitne preostale obveznosti te družbe z vsem svojim premoženjem kljub temu, da družbeniki take družbe sicer po določilih ZGD za obveznosti družbe osebno ne odgovarjajo.
izvršba - ugovor po izteku roka - omejitev izvršbe proti podjetniku - varstvo dolžnikove eksistence
Upnik v izvršilnem predlogu ni konkretiziral premičnin, na katerih naj se opravi izvršba. To pa v posledici pomeni, da v sklepu o izvršbi predmeti izvršbe niso bili natančneje opredeljeni, zato dolžnica tudi ni mogla ugovarjati, da je izvršba na zarubljenem predmetu izvzeta oz. omejena. V primeru, ko se v dovolilni fazi izvršilnega postopka izvršba dovoli na premičninah, ki niso individualizirane, morajo izvršitelji, ki opravljajo neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, v skladu z načelom varstva dolžnika po uradni dolžnosti med drugim paziti na to, kakšne so omejitve izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku. Ker dolžnica zatrjuje, da so bili zarubljeni predmeti, ki bi morali biti iz izvršbe izvzeti, bo moralo sodišče prve stopnje njeno vlogo v tem delu obravnavati kot predlog po 4. odstavku 80. člena ZIZ, po katerem v primeru, če se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so izvzeti iz izvršbe, ali če se to sicer pokaže za potrebno, odloči sodišče.
izvršilni naslov - prisilna poravnava - ločitvena pravica - sredstva izvršbe - hipoteka - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - omejitev izvršbe - sklep o ugovoru
Kavza ločitvene pravice v smislu določb ZPPSL je, da ima upnik posebno pravico do ločenega poplačila iz točno določene stvari, ki jo je prejel v zastavo oz. ima na njej kakšno drugo pravico do ločenega poplačila, vendar je to stvarno jamstvo po naravi stvari omejeno samo na konkretni predmet, na katerem ima ločitveni upnik zavarovanje. Zato se lahko ločitveni upnik poplača samo iz nepremičnine, na kateri ima ločitveno pravico, ne pa tudi iz denarnih sredstev dolžnika na žiro računu. V spisu ni dovolj podatkov, da bi bilo mogoče odločiti, ali je ugovor dolžnika glede izvršbe na nepremičnine utemeljen ali ne, zato je sodišče glede tega izvršilnega sredstva na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ razveljavilo sklep o neutemeljenosti ugovora in zadevo vrnilo sodišču prve sopnje, da vnovič odloči o utemeljenosti ugovora.
Pritožnik je res sodeloval v zapuščinskem postopku, v katerem je zahteval izločitev garsonjere iz zapustnikovega premoženja. Stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, veže pravnomočni sklep o dedovanju samo tedaj, če je njihova pravica dedno pravne narave. Če pa pravica strank izvira iz kakšnega drugega premoženjskega razmerja, ki je nastalo za časa življenja zapustnika, jo lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju uveljavljajo v pravdi. Kadar ima takšen izločitveni zahtevek oseba, ki ni dedič, ni razloga za napotitev na pravdo, ker mora uveljavljati svojo pravico v samostojni dajatveni tožbi.
Dolžnik je izbrisan iz sodnega registra, zato je odločitev sodišča, ki je izvršbo ustavilo, pravilna. Ker je dolžnik prenehal obstajati, izvršbe na premičnine ni bilo moč opraviti. Nastopila je dejanska nemožnost oprave izvršbe.
ZZZDR člen 51, 51. ZTLR člen 20, 23, 24, 26, 29, 20, 23, 24, 26, 29.
dogovor o skupni gradnji - zakonec - skupno premoženje
Tudi če med zakoncema ni bilo izrecnega dogovora, da bosta oba pridobila stvarnopravne deleže na podlagi skupnih vlaganj v nepremičnine, je mogoče z vlaganji prodobiti solastninski delež. Takšen namen je namreč ob gradnji lahko razviden tudi iz drugih okoliščin primera.
Sodišče resda pazi na ničnost pogodbe po uradni dolžnosti, vendar le v okviru trditvenega gradiva. Določba 1. odst. 109. čl. ZOR namreč ne posega v načelo dispozitivnosti in v razpravno načelo.
Če sodišče ugotovi, da je bil tožnik neupravičeno obsojen in so podani pogoji za vštetje časa, ki ga je prebil v zaporu, v pokojninsko dobo, mora obrazložiti, od kdaj pripada tožniku razlika med pokojnino, ki jo je prejemal in tisto, ki bi mu pripadala glede na priznano delovno dobo. Če sodba nima razlogov o tem, je ni mogoče preizkusiti ter je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
pristojnost sodišča - izterjava - terjatev iz upravnega postopka
Po prehodnih določbah ZUP/99 je sodišče še vedno pristojno za prisilno izterjavo terjatve nastale v upravnem postopku, če je bil predlog za izvršbo vložen pri sodišču še pred uveljavitvijo ZUP/99.
Dolžnik je izbrisan iz sodnega registra, zato je odločitev sodišča, ki je izvršbo ustavilo, pravilna. Ker je dolžnik prenehal obstajati, izvršbe na premičnine ni bilo moč opraviti. Nastopila je dejanska nemožnost oprave izvršbe.
ZOR člen 203, 210, 210/4, 214, 216, 203, 210, 210/4, 214, 216.
neupravičena obogatitev - nova škoda
Zavarovalnica, ki je na podlagi pravnomočne sodbe, proti kateri je vložila revizijo, v izvršbi ali zaradi preteče izvršbe plačala odškodnino zaradi poškodb in prizadetega zravja, lahko torej od oškodovanca, katerega del tožbenega zahtevka je bil v revizijskem postopku zavrnjen, utemeljeno zahteva vrnitev preveč plačanega zneska. Takšno preplačilo namreč ni bilo izvršeno neutemeljeno (4. odst. 210. čl. in 216. čl. ZOR). V trenutku prejema odškodnine je bil toženec pošteni pridobitelj, saj je ne glede na vloženo izredno pravne sredstvo tožene stranke na podlagi pravnomočne sodbe utemeljeno mislil, da mu tolikšna odškodnina pripada. Zamudne obresti od glavnice je zato pritožbeno sodišče priznalo od vložitve zahtevka dalje (214. čl. ZOR), t.j. od dneva vložitve tožbe. Če gre pri oškodovancu za takšno poslabšanje zdravstvenega stanja, ki ob prvem sojenju po normalnem teku stvari ni bilo predvidljivo oziroma do njega po normalnem teku stvari sploh ne bi smelo priti, potem gre za novo škodo, zaradi katere je oškodovanec upravičen tudi do nove (dodatne) odškodnine.
Pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja ni izvršljivost, ampak le zapadlost upnikove terjatve. Dolžnik in tretje osebe, v korist katere je dejanje storjeno, nista nujna sospornika.
Šele potem, ko sodišče odmeri odškodnino po opravljenem postopku in jo naloži v plačilo nasprotni stranki, ta dobi značaj denarne terjatve. Od tega trenutka dalje je dolžnik v plačilni zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti. Za upoštevanje razmer ob času sojenja in hkrati za upoštevanje oziroma prisojo nateklih zamudnih obresti za čas pred sodbo, tako ne more biti zakonite podlage. Obe možnosti se med seboj pravno izključujeta. Nasprotno bi pomenilo, da bi moralo sodišče devalorizirati ob sojenju določeno odškodnino, da bi lahko prisodilo zamudne obresti od zgodnejšega časovnega trenutka ali pa denarno odškodnino odmerjati za nazaj.
Cilj zavarovanja je povečati možnosti upnika, da bo lahko realiziral svojo terjatev v prisilni izvršbi, ko bodo za to izpolnjeni določeni pravni pogoji. Takšno zavarovanje pa ni potrebno proti njemu samemu. Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine omejuje dolžnikovo razpolagalno sposobnost proti tretjim, ne pa tudi proti upniku. Sodišče prve stopnje je zato neutemeljeno zavrnilo upničin predlog za zavarovanje denarne terjatve.
Vsebino sklepa o dedovanju določa 214. čl. ZD. Iz 2. točke 2. odst. tega člena izhaja, da morajo biti vse nepremičnine, ki spadajo v zapuščino, označene tako, kot so evidentirane v zemljiški knjigi. Ni izključeno, da se pokojnikova zapuščina dokazuje tudi z drugimi listinami, vendar pa morajo dediči izkazati veljaven pravni naslov za pridobitev nepremičnine, torej v obravnavanem primeru predložiti listino, ki izkazuje obstoj veljavnega pravnega posla za pridobitev lastninske pravice, ki se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo (33. čl. ZTLR).
Iz upnikovega predloga za izvršbo izhaja, da naj bi slednji izterjeval terjatev na podlagi "overjenega izpiska iz poslovnih knjig upnika", vendar v spis vložena listina ni overjena s strani odgovorne osebe (nima ne žiga ne podpisa), zato je ni mogoče šteti za verodostojno listino v smislu 23. čl. ZIZ. Na podlagi takega nepopolnega predloga za izvršbo sodišče prve stopnje ne bi smelo dovoliti izvršbe.
Tožnik ne more z isto tožbo tožiti dveh tožencev pri sodišču, ki je krajevno pristojno le za enega, če ne gre za materialna sospornika (49. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS; št. 26/99; ZPP, v zvezi s 1. točko prvega odstavka 191. člena ZPP). Ker v tem primeru tudi ne gre za formalna sospornika (2. točka prvega odstavka 191. člena ZPP) je potrebno uporabiti pravilo o sporni krajevni pristojnosti (47. člen ZPP), po prebivališču toženca. Toženca namreč ni mogoče prisiliti, da je proti svoji volji tožen pred zanj krajevno nepristojnim sodiščem. V tem primeru je potrebno ugovoru krajevne pristojnosti toženca ugoditi.