Cilj zavarovanja je povečati možnosti upnika, da bo lahko realiziral svojo terjatev v prisilni izvršbi, ko bodo za to izpolnjeni določeni pravni pogoji. Takšno zavarovanje pa ni potrebno proti njemu samemu. Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine omejuje dolžnikovo razpolagalno sposobnost proti tretjim, ne pa tudi proti upniku. Sodišče prve stopnje je zato neutemeljeno zavrnilo upničin predlog za zavarovanje denarne terjatve.
Tožnik ne more z isto tožbo tožiti dveh tožencev pri sodišču, ki je krajevno pristojno le za enega, če ne gre za materialna sospornika (49. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS; št. 26/99; ZPP, v zvezi s 1. točko prvega odstavka 191. člena ZPP). Ker v tem primeru tudi ne gre za formalna sospornika (2. točka prvega odstavka 191. člena ZPP) je potrebno uporabiti pravilo o sporni krajevni pristojnosti (47. člen ZPP), po prebivališču toženca. Toženca namreč ni mogoče prisiliti, da je proti svoji volji tožen pred zanj krajevno nepristojnim sodiščem. V tem primeru je potrebno ugovoru krajevne pristojnosti toženca ugoditi.
Res je, da od občasnih denarnih dajatev ne tečejo zakonske zamudne obresti. Vendar pa to velja le, dokler pred sodiščem ni vložen interni zahtevek na plačilo teh dajatev.
Zakon o dohodnini člen 66. ZDen člen 72, 72/2, 72, 72/2. Zakon o dohodnini (ZDoh) člen 67, 67.
odškodnina - poslovni prostor
Podlaga za zahtevek je izključno določba 2. odstavka 72. člena ZDen. Gre za nadomestilo tiste koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnino (poslovni prostor) sam uporabljal oziroma upravljal. Višina nadomestila se ugotovi na podlagi tržne vrednosti najemnine za poslovni prostor, zmanjšane za davščine in stroške vzdrževanja. Neto najemnina je vsota najemnin, zmanjšana za prometni davek in dohodnino. Osnova za dohodnino se lahko zmanjša za znesek normiranih stroškov v višini 40 % najemnine le v primeru, če je stroške vzdrževanja, upravljanja in obratovanja nosil lastnik (denacionalizacijski upravičenec) sam.
Pritožnik je res sodeloval v zapuščinskem postopku, v katerem je zahteval izločitev garsonjere iz zapustnikovega premoženja. Stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, veže pravnomočni sklep o dedovanju samo tedaj, če je njihova pravica dedno pravne narave. Če pa pravica strank izvira iz kakšnega drugega premoženjskega razmerja, ki je nastalo za časa življenja zapustnika, jo lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju uveljavljajo v pravdi. Kadar ima takšen izločitveni zahtevek oseba, ki ni dedič, ni razloga za napotitev na pravdo, ker mora uveljavljati svojo pravico v samostojni dajatveni tožbi.
Dolžnik je izbrisan iz sodnega registra, zato je odločitev sodišča, ki je izvršbo ustavilo, pravilna. Ker je dolžnik prenehal obstajati, izvršbe na premičnine ni bilo moč opraviti. Nastopila je dejanska nemožnost oprave izvršbe.
Vsebino sklepa o dedovanju določa 214. čl. ZD. Iz 2. točke 2. odst. tega člena izhaja, da morajo biti vse nepremičnine, ki spadajo v zapuščino, označene tako, kot so evidentirane v zemljiški knjigi. Ni izključeno, da se pokojnikova zapuščina dokazuje tudi z drugimi listinami, vendar pa morajo dediči izkazati veljaven pravni naslov za pridobitev nepremičnine, torej v obravnavanem primeru predložiti listino, ki izkazuje obstoj veljavnega pravnega posla za pridobitev lastninske pravice, ki se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo (33. čl. ZTLR).
O predlogu za zaznambo spora odloča sodišče po pravilih zemljiškoknjižnega postopka. To pa pomeni, da ne pride v poštev določilo 2. odst. 19. čl. ZPP o ustalitvi pristojnosti okrožnega sodišča, saj ne gre za pravdno zadevo ali uveljavljanje večih zahtevkov v eni tožbi (182. čl. ZPP), temveč za samostojno in ločeno zahtevo po sodnem varstvu, ki se nudi v zemljiškoknjižnem postopku in po pravilih tega postopka ne glede na to, ali je zahtevana skupaj z vložitvijo tožbe ali kasneje.
ZOR člen 203, 210, 210/4, 214, 216, 203, 210, 210/4, 214, 216.
neupravičena obogatitev - nova škoda
Zavarovalnica, ki je na podlagi pravnomočne sodbe, proti kateri je vložila revizijo, v izvršbi ali zaradi preteče izvršbe plačala odškodnino zaradi poškodb in prizadetega zravja, lahko torej od oškodovanca, katerega del tožbenega zahtevka je bil v revizijskem postopku zavrnjen, utemeljeno zahteva vrnitev preveč plačanega zneska. Takšno preplačilo namreč ni bilo izvršeno neutemeljeno (4. odst. 210. čl. in 216. čl. ZOR). V trenutku prejema odškodnine je bil toženec pošteni pridobitelj, saj je ne glede na vloženo izredno pravne sredstvo tožene stranke na podlagi pravnomočne sodbe utemeljeno mislil, da mu tolikšna odškodnina pripada. Zamudne obresti od glavnice je zato pritožbeno sodišče priznalo od vložitve zahtevka dalje (214. čl. ZOR), t.j. od dneva vložitve tožbe. Če gre pri oškodovancu za takšno poslabšanje zdravstvenega stanja, ki ob prvem sojenju po normalnem teku stvari ni bilo predvidljivo oziroma do njega po normalnem teku stvari sploh ne bi smelo priti, potem gre za novo škodo, zaradi katere je oškodovanec upravičen tudi do nove (dodatne) odškodnine.
pristojnost sodišča - izterjava - terjatev iz upravnega postopka
Po prehodnih določbah ZUP/99 je sodišče še vedno pristojno za prisilno izterjavo terjatve nastale v upravnem postopku, če je bil predlog za izvršbo vložen pri sodišču še pred uveljavitvijo ZUP/99.
Pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja ni izvršljivost, ampak le zapadlost upnikove terjatve. Dolžnik in tretje osebe, v korist katere je dejanje storjeno, nista nujna sospornika.
odgovornost cestnega podjetja - nedopustno ravnanje - opustitev
Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, sklicujoč se na določila Zakona o javnih cestah in Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, je bila obveznost prvotoženke nadziranje pobočja nad cesto in primerno ukrepanje, da se prepreči škoda. Zato odgovarja za škodo na avtomobilu, ki jo povzroči kamen, ki je padel na cesto, če ne dokaže, da je storila vse, kar terja stroka, da do škode ni bi prišlo.
Dolžnik je izbrisan iz sodnega registra, zato je odločitev sodišča, ki je izvršbo ustavilo, pravilna. Ker je dolžnik prenehal obstajati, izvršbe na premičnine ni bilo moč opraviti. Nastopila je dejanska nemožnost oprave izvršbe.
Ugoditev tožbenemu zahtevku tožnika, da v zapuščino sodi tudi terjatev zapustnice do prvega toženca, predstavlja podlago za zahtevek sodedičev, da se dolg prvega toženca do zapustnice vračuna v njegov dedni delež.
O razdelitvi skupnih prostorov bo (12. čl. Stanovanjskega zakona - SZ) mogoče pravilno odločiti le ob uporabi 13. čl. SZ, ki določa, da ima vsak solastnik pravico zahtevati, da se njegov solastniški delež, ki ga ima na skupnih prostorih stanovanjske hiše, spremeni v etažno lastnino, če je to glede na njegov solastninski delež, razporeditev, funkcinalno zasnovo, tehnično izvedljivost in dostopnost mogoče. Glede zemljišča parc. št. 40 pa je poudarilo, da gre, kot izhaja iz sklepa Rnp 353/64, očitno za funkcionalno zemljišče, kar v posledici izključuje njegovo razdelitev.
Zgolj na podlagi dolžnikove pritožbene trditve, da je izvršitelj z upnikom v dobrem poslovnem razmerju, ni moč oceniti, ali obstajajo razlogi, ki preprečujejo, da sodišče v konkretni zadevi za izvršitelja določi M. H. iz K....
Če sodišče ugotovi, da je bil tožnik neupravičeno obsojen in so podani pogoji za vštetje časa, ki ga je prebil v zaporu, v pokojninsko dobo, mora obrazložiti, od kdaj pripada tožniku razlika med pokojnino, ki jo je prejemal in tisto, ki bi mu pripadala glede na priznano delovno dobo. Če sodba nima razlogov o tem, je ni mogoče preizkusiti ter je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
izvršilni naslov - prisilna poravnava - ločitvena pravica - sredstva izvršbe - hipoteka - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - omejitev izvršbe - sklep o ugovoru
Kavza ločitvene pravice v smislu določb ZPPSL je, da ima upnik posebno pravico do ločenega poplačila iz točno določene stvari, ki jo je prejel v zastavo oz. ima na njej kakšno drugo pravico do ločenega poplačila, vendar je to stvarno jamstvo po naravi stvari omejeno samo na konkretni predmet, na katerem ima ločitveni upnik zavarovanje. Zato se lahko ločitveni upnik poplača samo iz nepremičnine, na kateri ima ločitveno pravico, ne pa tudi iz denarnih sredstev dolžnika na žiro računu. V spisu ni dovolj podatkov, da bi bilo mogoče odločiti, ali je ugovor dolžnika glede izvršbe na nepremičnine utemeljen ali ne, zato je sodišče glede tega izvršilnega sredstva na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ razveljavilo sklep o neutemeljenosti ugovora in zadevo vrnilo sodišču prve sopnje, da vnovič odloči o utemeljenosti ugovora.
Iz upnikovega predloga za izvršbo izhaja, da naj bi slednji izterjeval terjatev na podlagi "overjenega izpiska iz poslovnih knjig upnika", vendar v spis vložena listina ni overjena s strani odgovorne osebe (nima ne žiga ne podpisa), zato je ni mogoče šteti za verodostojno listino v smislu 23. čl. ZIZ. Na podlagi takega nepopolnega predloga za izvršbo sodišče prve stopnje ne bi smelo dovoliti izvršbe.
družba z omejeno odgovornostjo - prekinitev postopka - posledica - Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
Družbeniki po 37.členu ZFPPod izbrisane družbe z omejeno odgovornostjo odgovarjajo za morebitne preostale obveznosti te družbe z vsem svojim premoženjem kljub temu, da družbeniki take družbe sicer po določilih ZGD za obveznosti družbe osebno ne odgovarjajo.