Tožeča stranka je v svojem predlogu za zavarovanje z začasno odredbo prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, vknjižene v zemljiško knjigo kot lastnina tožene stranke, kot sredstvo zavarovanj navedela denarno kazen v primeru, da bi tožena stranka kršila prepoved. ZIZ je pri taki vrsti začasne odredbe, kot jo je predlagala tožeča stranka, in če je predmet zavarovanja nepremičnina, vknjižena zemljiški knjigi na ime tožene stranke, kot sredstvo zavarovanja določil vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiško knjigo, ne pa tudi denarno kazen. Denarna kazen je kot sredstvo zavarovanja predvidena le pri začasni odredbi, s katero se dolžniku prepoveduje, da bi storil kaj, kar bi lahko povzročilo škodo upniku, in da bi na stvareh, na katere meri zavarovanje, karkoli spremenil.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 79, 79 /1, 79/3, 98, 98/4, 79, 79 /1, 79/3, 98, 98/4.
pooblastilo
Pooblastilo, ki ga je vlagatelj predloga priložil predlogu za izvršbo sicer res ne vsebuje vseh podatkov, ki bi jih glede individualizacije podpisnika pooblastila lahko, vendar predloženo pooblastilo s štempiljko dolžnika, ki je organiziran kot družba z neomejeno odgovornostjo predpostavlja, da ga je podpisala oseba, pooblaščenca za zastopanje dolžnika. Če sodišče dvomi v pristnost pooblastila, lahko od vlagatelja zahteva overjeno pooblastilo.
nadomestitev globe – naloge v splošno korist – domneva umika predloga – razgovor pri CSD – izbira izvajalske organizacije
Ker je center za socialno delo dolžan sodišču sporočiti organizacijo, ki bo posamezniku omogočila opravljanje nalog, bi moral dogovor z organizacijo, kjer bo storilec lahko opravljal delo v splošno korist, skleniti center za socialno delo in ne storilec sam.
Tožnici v sodnem postopku ni uspelo dokazati, da je bila v spornem obdobju v delovnem razmerju ali na kakem delu, na podlagi katerega bi bila zavarovana. Dokazovanje pokojninske dobe na podlagi izjav prič je sicer dopustno, vendar pa morajo biti za priznanje zavarovalne dobe izjave popolne in nedvoumne, da je mogoče z gotovostjo ugotoviti obstoj delovnega razmerja in zavarovanje na njegovi podlagi. Dokazno breme nosi tožnica in pomeni hkrati odgovornost za uspeh dokazovanja.
pokojninsko zavarovanje - zavarovalna doba, dosežena v tujini - družinska pokojnina - vračilo plačanih prispevkov v tujini - sporazumu o socialni varnosti med SFRJ in ZRN - odškodninska odgovornost
V veljavnem sistemskem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niti prej veljavnih prepisih s tega področja ni nobene pravne podlage za vračilo v ZRN dopolnjene in po nemško-jugoslovanskem sporazumu o socialni varnosti prevzete pokojninske dobe. V obravnavani zadevi tudi niso izkazani vsi elementi odškodninske odgovornosti toženca, zato je sodišče tožbeni zahtevek po obeh pravnih temeljih utemeljeno zavrnilo.
Če delodajalec ne odloči o delavčevem ugovoru, delavec izgubi pravico izpodbijati nedokončen sklep pred sodiščem po izteku roka iz 1. odst. 83. čl. ZTPDR, kolikor sodnega varstva ne uveljavlja v razumnem roku. Ker je delavec uveljavljal sodno varstvo zaradi nezakontega prenehanja delovnega razmerja šele po preteku treh let od prenehanja delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje njegovo tožbo utemejeno zavrglo.
ZDR člen 11, 54, 56, 56/1. ZTPDR člen 27, 27/3, 31, 31/1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 6. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 132 o plačanem letnem dopustu člen 3.
letni dopust - skrajšanje letnega dopusta - skrajšan delovni čas
Upoštevaje načelo, da se pravice delavcev, ki delajo v specifičnem delovnem času, praviloma uveljavljajo v sorazmerju z delovnim časom (54. čl. ZDR in 3. odst. 27. čl. ZTPDR), niso nezakonite določbe pogodb o zaposlitvi, da delavcem, ki delajo s specifičnim razporedom delovnih dni (4 delovni dnevi, 2 prosta dneva) pripada sorazmerno manj dopusta kot delavcem tožene stranke, ki delajo s petdnevnim delovnim tednikom.
zastaralni rok - medsebojne terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev
Za posojilo, ki ga da zavarovalnica svojemu zavarovancu, velja 3-letni zastaralni rok, četudi sicer dajanje posojil ne predstavlja opravljanja dejavnosti, za katero je zavarovalnica ustanovljena.
ZZOD člen 5. ZPPSL člen 125, 125/1, 125, 125/1. Zakon o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje člen 36, 36.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - pravna oseba - vračilo danih sredstev
Če stečajni dolžnik v zadnjem letu pred uvedbo stečajnega postopka ni izplačeval plač v skladu z določbo 36. člena Zakona o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, ter je mimo vrstega reda, kot ga določa citirani člen, izplačeval plače nad višino z zakonom zajamčenih, lahko upniki ali stečajni upravitelj v skladu z določbo 125. člena ZPPSL izpodbijajo pravna dejanja izplačila in zahtevajo vrnitev neupravičeno izplačanih zneskov.
ZDDO člen 3, 3. ZDSS člen 57, 57/1, 57/4, 57, 57/1, 57/4. ZDS člen 24, 27, 24, 27.
delovni spor - sistemizacija delovnih mest - državni organ
1. Iz določb 1. in 4. odst. 57. čl. ZDSS izhaja, da je lahko predmet kolektivnega delovnega spora tudi vprašanje zakonitosti določb splošnega akta delodajalca (to je pravilnika o sistemizaciji v državnem organu). 2. Notranja organizacija dela, ki se odraža v opredelitvi delovnih mest v pravilniku o sistemizaciji, je znotraj zakonskih okvirov avtonomna pravica delodajalca, ki je v državnih organih v javnem interesu omejena s postopkom sprejemanja akta o sistemizacji po določbah 3. člena ZDDO. S tem, ko je Davčna uprava RS v pravilniku o sistemizaciji delovnih mest opredelila različna delovna mesta inšpektorjev in davčnih izterjevalcev (višji inšpektor, inšpektor III, izterjevalec II, ...), ni kršila določb 24. in 27. člena Zakona o davčni službi, ki predvideva le eno delovno mesto inšpektorja oz. izterjevalca.
ZDR člen 103, 103. ZTPDR člen 15, 17, 80, 80/2, 15, 17, 80, 80/2. Kolektivna pogodba za lesarstvo člen 15, 15. SKPG člen 15.
razporeditev
Pri razporeditvi na določena dela in naloge ni mogoče analogno uporabiti določb o spremembi delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, če ostane delavec na delu tudi po izteku določenega časa. Zgolj dolgotrajno opravljanje dela brez ustrezne odločbe ne more spremeniti razporeditve za določen čas v razporeditev za nedoločen čas, saj je potrebno upoštevati, da se na drugo delovno mesto lahko razporeja le s sklepom na podlagi 17. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur.l. SFRJ št. 60/89 in 42/90).
V skladu z določbo 23. člena ZDSS, po katerem delovno sodišče ni vezano na tožbeni zahtevek, je sodišče lahko odločilo le o zakonitosti sklepov delodajalca o prenehanju delovnega razmerja, ki jih je tožnica priložila tožbi. Ker je tožnica tekom pravde svojo tožbo razširila s pavšalnim zahtevkom, da se "v celoti spoštuje pogodba o zaposlitvi z dne 10.9.1998", sodišče pa je o takem nejasnem zahtevku odločalo ter samo ugotovilo obstoj delovnega razmerja, toženi stranki pa naložilo vpis delovne dobe v delovno knjižico ter plačilo plače za III. tarifni razred po kolektivni pogodbi dejavnosti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi in plačilo davkov in prispevkov, je storilo bistveno kršitev postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP, v zvezi s 1. odst. 190. čl. ZPP.
Dolžnik je izbrisan iz sodnega registra, zato je odločitev sodišča, ki je izvršbo ustavilo, pravilna. Ker je dolžnik prenehal obstajati, izvršbe na premičnine ni bilo moč opraviti. Nastopila je dejanska nemožnost oprave izvršbe.
odgovornost cestnega podjetja - nedopustno ravnanje - opustitev
Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, sklicujoč se na določila Zakona o javnih cestah in Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, je bila obveznost prvotoženke nadziranje pobočja nad cesto in primerno ukrepanje, da se prepreči škoda. Zato odgovarja za škodo na avtomobilu, ki jo povzroči kamen, ki je padel na cesto, če ne dokaže, da je storila vse, kar terja stroka, da do škode ni bi prišlo.
Pritožnik je res sodeloval v zapuščinskem postopku, v katerem je zahteval izločitev garsonjere iz zapustnikovega premoženja. Stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, veže pravnomočni sklep o dedovanju samo tedaj, če je njihova pravica dedno pravne narave. Če pa pravica strank izvira iz kakšnega drugega premoženjskega razmerja, ki je nastalo za časa življenja zapustnika, jo lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju uveljavljajo v pravdi. Kadar ima takšen izločitveni zahtevek oseba, ki ni dedič, ni razloga za napotitev na pravdo, ker mora uveljavljati svojo pravico v samostojni dajatveni tožbi.
Dolžnik je izbrisan iz sodnega registra, zato je odločitev sodišča, ki je izvršbo ustavilo, pravilna. Ker je dolžnik prenehal obstajati, izvršbe na premičnine ni bilo moč opraviti. Nastopila je dejanska nemožnost oprave izvršbe.
ZZZDR člen 51, 51. ZTLR člen 20, 23, 24, 26, 29, 20, 23, 24, 26, 29.
dogovor o skupni gradnji - zakonec - skupno premoženje
Tudi če med zakoncema ni bilo izrecnega dogovora, da bosta oba pridobila stvarnopravne deleže na podlagi skupnih vlaganj v nepremičnine, je mogoče z vlaganji prodobiti solastninski delež. Takšen namen je namreč ob gradnji lahko razviden tudi iz drugih okoliščin primera.
Ugoditev tožbenemu zahtevku tožnika, da v zapuščino sodi tudi terjatev zapustnice do prvega toženca, predstavlja podlago za zahtevek sodedičev, da se dolg prvega toženca do zapustnice vračuna v njegov dedni delež.
izvršba - ugovor po izteku roka - omejitev izvršbe proti podjetniku - varstvo dolžnikove eksistence
Upnik v izvršilnem predlogu ni konkretiziral premičnin, na katerih naj se opravi izvršba. To pa v posledici pomeni, da v sklepu o izvršbi predmeti izvršbe niso bili natančneje opredeljeni, zato dolžnica tudi ni mogla ugovarjati, da je izvršba na zarubljenem predmetu izvzeta oz. omejena. V primeru, ko se v dovolilni fazi izvršilnega postopka izvršba dovoli na premičninah, ki niso individualizirane, morajo izvršitelji, ki opravljajo neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, v skladu z načelom varstva dolžnika po uradni dolžnosti med drugim paziti na to, kakšne so omejitve izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku. Ker dolžnica zatrjuje, da so bili zarubljeni predmeti, ki bi morali biti iz izvršbe izvzeti, bo moralo sodišče prve stopnje njeno vlogo v tem delu obravnavati kot predlog po 4. odstavku 80. člena ZIZ, po katerem v primeru, če se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so izvzeti iz izvršbe, ali če se to sicer pokaže za potrebno, odloči sodišče.