Tožeča stranka je v svojem predlogu za zavarovanje z začasno odredbo prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, vknjižene v zemljiško knjigo kot lastnina tožene stranke, kot sredstvo zavarovanj navedela denarno kazen v primeru, da bi tožena stranka kršila prepoved. ZIZ je pri taki vrsti začasne odredbe, kot jo je predlagala tožeča stranka, in če je predmet zavarovanja nepremičnina, vknjižena zemljiški knjigi na ime tožene stranke, kot sredstvo zavarovanja določil vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiško knjigo, ne pa tudi denarno kazen. Denarna kazen je kot sredstvo zavarovanja predvidena le pri začasni odredbi, s katero se dolžniku prepoveduje, da bi storil kaj, kar bi lahko povzročilo škodo upniku, in da bi na stvareh, na katere meri zavarovanje, karkoli spremenil.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 79, 79 /1, 79/3, 98, 98/4, 79, 79 /1, 79/3, 98, 98/4.
pooblastilo
Pooblastilo, ki ga je vlagatelj predloga priložil predlogu za izvršbo sicer res ne vsebuje vseh podatkov, ki bi jih glede individualizacije podpisnika pooblastila lahko, vendar predloženo pooblastilo s štempiljko dolžnika, ki je organiziran kot družba z neomejeno odgovornostjo predpostavlja, da ga je podpisala oseba, pooblaščenca za zastopanje dolžnika. Če sodišče dvomi v pristnost pooblastila, lahko od vlagatelja zahteva overjeno pooblastilo.
pokojninsko zavarovanje - zavarovalna doba, dosežena v tujini - družinska pokojnina - vračilo plačanih prispevkov v tujini - sporazumu o socialni varnosti med SFRJ in ZRN - odškodninska odgovornost
V veljavnem sistemskem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niti prej veljavnih prepisih s tega področja ni nobene pravne podlage za vračilo v ZRN dopolnjene in po nemško-jugoslovanskem sporazumu o socialni varnosti prevzete pokojninske dobe. V obravnavani zadevi tudi niso izkazani vsi elementi odškodninske odgovornosti toženca, zato je sodišče tožbeni zahtevek po obeh pravnih temeljih utemeljeno zavrnilo.
nadomestitev globe – naloge v splošno korist – domneva umika predloga – razgovor pri CSD – izbira izvajalske organizacije
Ker je center za socialno delo dolžan sodišču sporočiti organizacijo, ki bo posamezniku omogočila opravljanje nalog, bi moral dogovor z organizacijo, kjer bo storilec lahko opravljal delo v splošno korist, skleniti center za socialno delo in ne storilec sam.
Tožnici v sodnem postopku ni uspelo dokazati, da je bila v spornem obdobju v delovnem razmerju ali na kakem delu, na podlagi katerega bi bila zavarovana. Dokazovanje pokojninske dobe na podlagi izjav prič je sicer dopustno, vendar pa morajo biti za priznanje zavarovalne dobe izjave popolne in nedvoumne, da je mogoče z gotovostjo ugotoviti obstoj delovnega razmerja in zavarovanje na njegovi podlagi. Dokazno breme nosi tožnica in pomeni hkrati odgovornost za uspeh dokazovanja.
Če delodajalec ne odloči o delavčevem ugovoru, delavec izgubi pravico izpodbijati nedokončen sklep pred sodiščem po izteku roka iz 1. odst. 83. čl. ZTPDR, kolikor sodnega varstva ne uveljavlja v razumnem roku. Ker je delavec uveljavljal sodno varstvo zaradi nezakontega prenehanja delovnega razmerja šele po preteku treh let od prenehanja delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje njegovo tožbo utemejeno zavrglo.
zastaralni rok - medsebojne terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev
Za posojilo, ki ga da zavarovalnica svojemu zavarovancu, velja 3-letni zastaralni rok, četudi sicer dajanje posojil ne predstavlja opravljanja dejavnosti, za katero je zavarovalnica ustanovljena.
ZZOD člen 5. ZPPSL člen 125, 125/1, 125, 125/1. Zakon o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje člen 36, 36.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - pravna oseba - vračilo danih sredstev
Če stečajni dolžnik v zadnjem letu pred uvedbo stečajnega postopka ni izplačeval plač v skladu z določbo 36. člena Zakona o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, ter je mimo vrstega reda, kot ga določa citirani člen, izplačeval plače nad višino z zakonom zajamčenih, lahko upniki ali stečajni upravitelj v skladu z določbo 125. člena ZPPSL izpodbijajo pravna dejanja izplačila in zahtevajo vrnitev neupravičeno izplačanih zneskov.
ZDR člen 11, 54, 56, 56/1. ZTPDR člen 27, 27/3, 31, 31/1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 6. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 132 o plačanem letnem dopustu člen 3.
letni dopust - skrajšanje letnega dopusta - skrajšan delovni čas
Upoštevaje načelo, da se pravice delavcev, ki delajo v specifičnem delovnem času, praviloma uveljavljajo v sorazmerju z delovnim časom (54. čl. ZDR in 3. odst. 27. čl. ZTPDR), niso nezakonite določbe pogodb o zaposlitvi, da delavcem, ki delajo s specifičnim razporedom delovnih dni (4 delovni dnevi, 2 prosta dneva) pripada sorazmerno manj dopusta kot delavcem tožene stranke, ki delajo s petdnevnim delovnim tednikom.
ZDR člen 103, 103. ZTPDR člen 15, 17, 80, 80/2, 15, 17, 80, 80/2. Kolektivna pogodba za lesarstvo člen 15, 15. SKPG člen 15.
razporeditev
Pri razporeditvi na določena dela in naloge ni mogoče analogno uporabiti določb o spremembi delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, če ostane delavec na delu tudi po izteku določenega časa. Zgolj dolgotrajno opravljanje dela brez ustrezne odločbe ne more spremeniti razporeditve za določen čas v razporeditev za nedoločen čas, saj je potrebno upoštevati, da se na drugo delovno mesto lahko razporeja le s sklepom na podlagi 17. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur.l. SFRJ št. 60/89 in 42/90).
ZDDO člen 3, 3. ZDSS člen 57, 57/1, 57/4, 57, 57/1, 57/4. ZDS člen 24, 27, 24, 27.
delovni spor - sistemizacija delovnih mest - državni organ
1. Iz določb 1. in 4. odst. 57. čl. ZDSS izhaja, da je lahko predmet kolektivnega delovnega spora tudi vprašanje zakonitosti določb splošnega akta delodajalca (to je pravilnika o sistemizaciji v državnem organu). 2. Notranja organizacija dela, ki se odraža v opredelitvi delovnih mest v pravilniku o sistemizaciji, je znotraj zakonskih okvirov avtonomna pravica delodajalca, ki je v državnih organih v javnem interesu omejena s postopkom sprejemanja akta o sistemizacji po določbah 3. člena ZDDO. S tem, ko je Davčna uprava RS v pravilniku o sistemizaciji delovnih mest opredelila različna delovna mesta inšpektorjev in davčnih izterjevalcev (višji inšpektor, inšpektor III, izterjevalec II, ...), ni kršila določb 24. in 27. člena Zakona o davčni službi, ki predvideva le eno delovno mesto inšpektorja oz. izterjevalca.
V skladu z določbo 23. člena ZDSS, po katerem delovno sodišče ni vezano na tožbeni zahtevek, je sodišče lahko odločilo le o zakonitosti sklepov delodajalca o prenehanju delovnega razmerja, ki jih je tožnica priložila tožbi. Ker je tožnica tekom pravde svojo tožbo razširila s pavšalnim zahtevkom, da se "v celoti spoštuje pogodba o zaposlitvi z dne 10.9.1998", sodišče pa je o takem nejasnem zahtevku odločalo ter samo ugotovilo obstoj delovnega razmerja, toženi stranki pa naložilo vpis delovne dobe v delovno knjižico ter plačilo plače za III. tarifni razred po kolektivni pogodbi dejavnosti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi in plačilo davkov in prispevkov, je storilo bistveno kršitev postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP, v zvezi s 1. odst. 190. čl. ZPP.
družba z omejeno odgovornostjo - prekinitev postopka - posledica - Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
Družbeniki po 37.členu ZFPPod izbrisane družbe z omejeno odgovornostjo odgovarjajo za morebitne preostale obveznosti te družbe z vsem svojim premoženjem kljub temu, da družbeniki take družbe sicer po določilih ZGD za obveznosti družbe osebno ne odgovarjajo.
Če sodišče ugotovi, da je bil tožnik neupravičeno obsojen in so podani pogoji za vštetje časa, ki ga je prebil v zaporu, v pokojninsko dobo, mora obrazložiti, od kdaj pripada tožniku razlika med pokojnino, ki jo je prejemal in tisto, ki bi mu pripadala glede na priznano delovno dobo. Če sodba nima razlogov o tem, je ni mogoče preizkusiti ter je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
izvršilni naslov - prisilna poravnava - ločitvena pravica - sredstva izvršbe - hipoteka - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - omejitev izvršbe - sklep o ugovoru
Kavza ločitvene pravice v smislu določb ZPPSL je, da ima upnik posebno pravico do ločenega poplačila iz točno določene stvari, ki jo je prejel v zastavo oz. ima na njej kakšno drugo pravico do ločenega poplačila, vendar je to stvarno jamstvo po naravi stvari omejeno samo na konkretni predmet, na katerem ima ločitveni upnik zavarovanje. Zato se lahko ločitveni upnik poplača samo iz nepremičnine, na kateri ima ločitveno pravico, ne pa tudi iz denarnih sredstev dolžnika na žiro računu. V spisu ni dovolj podatkov, da bi bilo mogoče odločiti, ali je ugovor dolžnika glede izvršbe na nepremičnine utemeljen ali ne, zato je sodišče glede tega izvršilnega sredstva na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ razveljavilo sklep o neutemeljenosti ugovora in zadevo vrnilo sodišču prve sopnje, da vnovič odloči o utemeljenosti ugovora.
ZTLR člen 78, 78/1, 78, 78/1. ZIZ člen 64, 64. ZPP člen 426, 426.
nedopustnost izvršbe - ugovor - motenje posesti - predpostavke - ugovor tretjega
Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji samo na razpravljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, izključeno pa je razpravljanje o pravici do posesti, o pravnem naslovu posesti in o dobrovernosti posestnika (1. odst. 78. člena Zakona o temeljnjih lastninskopravnih razmerjih). To materialnopravno pravilo, ki začrtuje tudi okvir obravnave v pravdi (426. člen ZPP), mora biti v celoti spoštovano tudi v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi pravnomočnega sklepa, izdanega v pravdi zaradi motenja posesti. Če bi bilo namreč v izvršbi dopustno ugovarjati, da upnik nima pravnega naslova do posesti, kot je to storila tožnica v tej pravdni zadevi, bi bil s tem razvrednoten institut posestnega varstva, saj ga ne bi bilo mogoče prisilno realizirati.
Vsebino sklepa o dedovanju določa 214. čl. ZD. Iz 2. točke 2. odst. tega člena izhaja, da morajo biti vse nepremičnine, ki spadajo v zapuščino, označene tako, kot so evidentirane v zemljiški knjigi. Ni izključeno, da se pokojnikova zapuščina dokazuje tudi z drugimi listinami, vendar pa morajo dediči izkazati veljaven pravni naslov za pridobitev nepremičnine, torej v obravnavanem primeru predložiti listino, ki izkazuje obstoj veljavnega pravnega posla za pridobitev lastninske pravice, ki se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo (33. čl. ZTLR).
pristojnost sodišča - izterjava - terjatev iz upravnega postopka
Po prehodnih določbah ZUP/99 je sodišče še vedno pristojno za prisilno izterjavo terjatve nastale v upravnem postopku, če je bil predlog za izvršbo vložen pri sodišču še pred uveljavitvijo ZUP/99.