• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 9
  • >
  • >>
  • 41.
    VDSS sodba Psp 69/99
    19.10.2001
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS01283
    ZPIZ člen 27, 27/1, 34, 37.
    invalidnost - pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo
    Če je predmet sodnega spora dokončna odločitev toženca, da je pri tožniku ugotovljena III. kategorija invalidnosti s pravico do razporeditve na drugo ustrezno delo (brez dvigovanja bremen, dela na višini, ...) ni potrebno ugotavljati, ali pri delodajalcu sploh obstaja takšno delovno mesto mesto. Te ugovore (po 37. členu ZPIZ) bi lahko zavarovanec uveljavljal šele zoper odločbo, s katero bi bil razporejen na drugo ustrezno delo.
  • 42.
    VDS sodba in sklep Psp 163/99
    19.10.2001
    INVALIDI
    VDS01774
    ZPIZ (1992) člen 40.
    invalidsko zavarovanje
    Tožnik je invalid III. kategorije. Če mu je sodišče zaradi ekonomičnosti postopka, na podlagi dejanskega zdravstvenega stanja, že priznalo status invalida III. kategorije, bi moralo presojati tudi pogoje o uveljavljani pravici do sorazmernega dela predčasne starostne pokojnine.
  • 43.
    VDSS sodba Psp 79/2000
    19.10.2001
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS01488
    ZPIZ člen 27, 27/3, 34, 34-1.
    pokojninsko zavarovanje - invalidska pokojnina - kategorija invalidnosti - odločba tujega nosilca zavarovanja
    Pritožbeno sklicevanje na avstrijsko odločbo ne more biti pravno relevantno, ker se v vsaki državi presoja vprašanje invalidnosti, kategorije le-te in pravic na tej podlagi po predpisih, ki veljajo v tisti državi. Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92-7/96) se v I. kategorijo invalidnosti razvrščajo (1. alinea 34. čl. zakona) le zavarovanci, pri katerih je nastala popolna izguba delovne zmožnosti, kar po določbi 3. odst. 27. čl. zakona pomeni, da so v zavarovančevem zdravstvenem stanju nastale takšne trajne spremembe, zaradi katerih ni več zmožen opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela vsaj s polovičnim delovnim časom. Tako stanje pa pri tožniku ni dokazano, zato njegov zahtevek za priznanje prve kategorije invalidnosti ni utemeljen.
  • 44.
    VDS Sodba Pdp 96/2000
    19.10.2001
    DELOVNO PRAVO
    VDS01328
    ZDR člen 17, 17/2. ZTPDR člen 78, 80, 78, 80. ZPP člen 286, 337, 353, 286, 337, 353.
    prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas
    Če je bilo delovno razmerje zaradi povečanega obsega dela sklenjeno za določen čas do treh mesecev, lahko zakonito preneha tudi pred potekom treh mesecev, če je prenehal povečan obseg dela, zaradi katerega je bilo delovno razmerje za določen čas sklenjeno.

     
  • 45.
    VSL sklep II Cpg 882/2001
    18.10.2001
    civilno procesno pravo - statusno pravo
    VSL03722
    ZGD člen 29, 30, 31, 455, 29, 30, 31, 455. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2.
    stranka postopka - obstoj stranke - izbris iz sodnega registra - sedež - prekinitev postopka - postopek
    Ker so bila še pred izbrisom dolžnika opravljena vsa pritožbena procesna dejanja, je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi 2. odst. 207. čl. ZPP kljub prekinitvi lahko izdalo odločbo. Sprememba sedeža družbe še ne pomeni prenehanja družbe, zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnik kot pravni subjekt ne obstaja več, pravno zmotna.

     
  • 46.
    VDS sodba Pdp 164/99
    18.10.2001
    DELOVNO PRAVO
    VDS01358
    ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZSDU člen 88, 88. ZDSS člen 23, 23.
    izpodbijane odločbe - veljavnost
    V individualnem delovnem sporu, v katerem se izpodbija posamična odločitev delodajalca, ki temelji na splošnem aktu, tožnik ne more uveljavljati neveljavnosti splošnega akta zaradi kršitev določb ZSDU pri njegovem sprejemanju. ZSDU namreč predvideva postopke, ki svetu delavcev omogočajo uveljavljanje nespoštovanja določb zakona pri sprejemanju določenih odločitev delodajalca. Če zaradi kršitev ni spožen postopek, določen v ZSDU, se v konkretnem individualnem delovnem sporu na te kršitve ni več mogoče sklicevati. Pravilnik je bil torej veljavno sprejet, zaradi česar so tudi odločbe o razvrstitvi tožečih strank, ki so bile izdane na podlagi tega pravilnika, zakonite.

     
  • 47.
    VSL sklep II Cpg 904/2001
    18.10.2001
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL03726
    ZOR člen 336, 337, 337/1, 336, 337, 337/1.
    pobotanje - ugovor zoper sklep o izvršbi
    Pobot nastane šele, ko ena stranka drugi izrecno, določno in nedvoumno izjavi, da pobotava nasprotni terjatvi (prim. 1. odst. 337. čl. ZOR). Trditve, da ima dolžnik do upnika terjatev iz naslova škode, ni mogoče šteti za pobotno izjavo, niti ni mogoče tako opredeliti bremepisa v prilogi B2, saj ne iz enega ne iz drugega ni razvidna volja dolžnika za pobotanje terjatev.

     
  • 48.
    VDS Sklep Pdp 966/2000
    18.10.2001
    DELOVNO PRAVO
    VDS01728
    SKPG člen 23, 23/4.
    pavšalna odškodnina - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
    Inštitut odškodnine po 4. odst. 23. čl. SKPG je dejansko lahko sporen, saj SKPG uporablja neustrezne izraze, ko govori o pavšalni odškodnini oz. pogodbeni kazni. Ne glede na to pa je tudi VS RS v več zadevah že sprejelo stališče, da pavšalna odškodnina, kot jo poznajo kolektivne pogodbe, predstavlja poseben inštitut delovnega prava, glede na izhodišče, da se stranke kolektivne pogodbe prosto dogovarjajo in samostojno oblikujejo pravno obliko, vrsto, višino in pogoje odškodnine, katere namen je preprečevati nezakonito ravnanje delodajalcev pri ugotavljanju presežkov delavcev, oz. prenehanjih delovnih razmerij. Zato je, čeprav ne povsem v skladu s predpisi, ki urejajo obligacijska razmerja, pavšalna odškodnina (ki pripada delavcu poleg reparacije in reintegracije) v skladu s kolektivno voljo pogodbenih strank.

     
  • 49.
    VSL sklep II Cpg 873/2001
    18.10.2001
    civilno procesno pravo - statusno pravo
    VSL03617
    ZGD člen 31, 31/2, 31, 31/2. ZPP člen 76, 76/3, 81, 139, 139/3, 76, 76/3, 81, 139, 139/3.
    stranka postopka - sposobnost biti stranka - stranka - vročanje
    Kot "vsi posli" v smislu 2. odst. 31. člena ZGD so mišljeni posli prometa blaga in storitev, ne pa tudi procesna dejanja, zato podružnica načeloma ne more biti stranka v postopku, razen če ji je lastnost stranke z učinkom v določenem postopku posebej priznana po določbah 3. odst. 76. čl. ZPP. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje očitno dopuščalo, da se postopka udeležuje oseba, ki ne more biti stranka v postopku (poslovna enota), glede na to pa bi moralo tudi pisanja vročati tistemu, ki je ves čas postopka nastopal kot stranka.

     
  • 50.
    VSL sodba I Cpg 1370/2000
    18.10.2001
    obligacijsko pravo
    VSL04254
    ZOR člen 462, 462/2, 466, 462, 462/2, 466.
    CENA - cena, nedoločena - določitev plačila
    Pri gospodarskih prodajnih pogodbah cena po zakonu ni bistvena sestavina pogodbe, zato taka pogodba velja, četudi cena ni bila določena. V primeru nedoločene cene pa je potrebno uporabiti 2. odst. 462. čl. ZOR, ne glede na to, ali cena sploh ni bila določena, ker se stranki napr. o ceni sploh nista pogajali, pa tudi v situaciji, če se cena po zakonu šteje za nedoločeno v skladu s 466. čl. ZOR.

     
  • 51.
    VSL sklep III Cpg 59/2001
    18.10.2001
    STEČAJNO PRAVO
    VSL04390
    ZPPSL člen 90, 90/3, 90, 90/3.
    pravni interes - začetek stečajnega postopka
    Pravni interes upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom je v njegovem pričakovanju, da bo v tem postopku dosegel poplačilo svoje terjatve, če ne že v celoti pa vsaj delno. Z začetkom postopka pa bo tudi onemogočil insolventnemu, ali prezadolženemu dolžniku, da svoje premoženje zmanjšuje v škodo stečajne mase. Zaradi navedenega mu ZPPSL daje legitimacijo za predlaganje začetka stečajnega postopka (3. odst. 90. člena). Možno je, da obstojijo okoliščine, zaradi katerih konkretni upnik kljub temu ne bi imel pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka. Takšna okoliščina bi lahko bila gotovost, da bo upnik v tekočem izvršilnem postopku prišel v kratkem in v celoti do poplačila svoje terjatve.

     
  • 52.
    VDS sodba Pdp 960/2000
    18.10.2001
    DELOVNO PRAVO
    VDS01736
    ZPPSL člen 60, 60/2, 160, 60, 60/2, 160.
    odpravnina - trajno presežni delavec
    Terjatev iz naslova odpravnine zaradi trajnega presežka spada med terjatve, na katere potrjena prisilna poravnava po 60. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL (Ur.l. RS št. 67/93) nima pravnega učinka. 2. odst. 60. čl. ZPPSL to določa tudi za terjatve upnikov iz 2. odst. 160. čl. ZPPSL, med katerimi so po Zakonu o spremembah in dopolnitvah tega zakona (Ur.l. RS št. 39/97) naštete tudi terjatve iz naslova odpravnin v višini in pod pogoji, kot gredo presežnim delavcem po ZDR.

     
  • 53.
    VSL sodba I Cpg 1034/2001
    18.10.2001
    civilno procesno pravo
    VSL04355
    ZPP člen 316, 316/1, 338, 338/3, 353, 316, 316/1, 338, 338/3, 353.
    sodba na podlagi pripoznave - pritožba - pripoznava
    Iz toženkine izjave, dane na zapisnik o glavni obravnavi, nedvomno izhaja, da je pripoznala del tožbenega zahtevka in ne obstoja faktur. Izjava o pripoznavi je bila jasna in nedvoumna tako, da je zmota o izjavi ključena. Da tudi za zmoto v predstavi ni šlo prav tako izhaja iz zapisa toženkine izjave, dane na glavni obravnavi.

     
  • 54.
    VSL sklep I Cp 2056/2001
    17.10.2001
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
    VSL47632
    ZGD člen 394, 395, 396, 397, 398, 456, 394, 395, 396, 397, 398, 456. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 205, 205/1, 205/1-3. ZFPPod člen 27, 27/4, 37, 27, 27/4, 37.
    izvršba - izbris iz sodnega registra - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - pasivna legitimacija
    Pasivna legitimacija dolžnika je podana, saj so družbeniki družbe, ki je prenehala obstajati, glede njenega premoženja, vključno s terjatvami, njeni nasledniki že po zakonu samem. Zaradi izbrisa družbe prekinjeni postopek se tako nadaljuje, ko ga prevzamejo pravni nasledniki družbe.

     
  • 55.
    VSL sklep III Cp 2378/2001
    17.10.2001
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL47596
    ZIZ člen 15, 43, 15, 43. ZPP člen 188, 188.
    preklic umika izvršilnega predloga
    Umika izvršilnega predloga ni mogoče preklicati, niti če je umik podan v zmotnem prepričanju, da je terjatev plačana.

     
  • 56.
    VSL sodba in sklep I Cp 1460/2001
    17.10.2001
    obligacijsko pravo
    VSL47273
    ZOR člen 156, 156/3, 156, 156/3.
    hrup - nepremoženjska škoda - vznemirjanje občanov
    Tožeča stranka s tožbo zahteva od tožene stranke, naj ta nekaj stori, to je postavi protihrupne panoje, da bi se na ta način preprečilo nastajanje škode. Prizadeta lastnika sosednje nepremičnine toženi stranki ne moreta narekovati ukrepa, ki naj ga uporabi za zmanjšanje hrupa. Takšen zahtevek v smeri povsem določene aktivnosti tožene stranke bi bil možen le tedaj, kadar bi bilo škodo po naravi stvari mogoče preprečiti le na en sam način.

     
  • 57.
    VSL sodba II Cp 1400/2001
    17.10.2001
    civilno procesno pravo
    VSL49035
    ZPP člen 316, 316/1, 316, 316/1.
    sodba na podlagi pripoznave
    Pripoznava je enostranska brezpogojna izjava toženca nasproti sodišču, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Ob tožbenem zahtevku, ki glasi na ugotovitev, da je določena pogodba razvezana, pomeni izjava toženca "o sami razvezi pa se toženec ne upira", pripoznavo zahtevka, ker je ugotovitev razveze pravnega razmerja kateri se toženec ne upira, neposredni sporni predmet oziroma zahtevek na katerega se nanaša priznanje. Na podlagi takšne izjave spora med pravdnima strankama ni več.

     
  • 58.
    VSL sklep III Cp 2473/2001
    17.10.2001
    zavarovanje terjatev
    VSL47638
    ZIZ člen 257, 257/1, 257, 257/1.
    prehodne določbe
    Iz predloženih dokazov ne izhaja, da bi bila dejanja tožene stranke oziroma dolžnice v tem postopku kot pravne naslednice tožene stranke take narave, da bi kazale na nevarnost, kot jo opredeljuje 1. odst. 257. čl. ZIZ za drugi pogoj za izdajo predhodne odredbe. Iz sodbe sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je tožena stranka pač izrabila določene procesne možnosti, materialnopravne ugovore (pobotni ugovor) in pravico do pravnega sredstva, kar vse je v skladu s procesnimi in materialnopravnimi predpisi, ni pa iz tega mogoče sklepati na drugačno ravnanje, kot zasledovanje uspeha v konkretnem sporu.

     
  • 59.
    VSL sodba I Cp 1986/2000
    17.10.2001
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL47190
    ZOR člen 154, 154. Ustava Republike Slovenije (URS) člen 23, 33, 23, 33.
    zloraba pravice
    Za protipravnost namreč gre, če storilec prekrši pravo, ki varuje kakšen zavarovan interes oškodovanca. Glede na takšno definicijo nedopustnosti se postavlja vprašanje, ali lahko nekdo krši pravico drugega s tem, ko izvršuje svojo pravico, ko je torej možnost njegovega ravnanja pravno zavarovana (osrednja prvina pravice je možnost, da pravni subjekt ravna na določen način). Po mnenju tega sodišča lahko šele subjektiven odnos storilca do svojega ravnanja opredeli njegovo protipravnost. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da toženki ni mogoče očitati nikakršne krivde za zatrjevano škodo, zato njenega ravnanja (vložitve tožbe) tudi ni mogoče opredeliti kot nedopustnega.

     
  • 60.
    VSL sklep III Cp 1560/2001
    17.10.2001
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL47602
    ZOR člen 341, 341-5, 341, 341-5. ZIZ člen 55, 55.
    izvršba zaradi izterjave preživninske terjatve - ugovor - ugovorni razlog - prenehanje terjatve - pobot
    Pobotanje med preživninsko terjatvijo mld. upnika in dolžnikovo terjatvijo nasproti upnikovi materi ni dovoljeno.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 9
  • >
  • >>