ZIZ člen 82, 82/3, 82/4, 82/5, 82, 82/3, 82/4, 82/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 36, 36/1, 70, 36, 36/1, 70.
obvestilo o rubežu
Izvršitelj nima zakonske dolžnosti, da pred opravo rubeža o njem obvesti dolžnika. Taka dolžnost zaradi procesne posledice (če se upnik rubeža ne udeleži, sodišče izvršbo ustavi) obstoji le do upnika. Dolžnika, ki ni bil navzoč, izvršitelj o rubežu obvesti naknadno.
Odločitev sodišča, ki je toženčevo pasivnost (tožbene dejanske podlage niti po opozorilu sodišča ni ustrezno dopolnil, da bi bila sposobna za obravnavo) sankcioniralo z zavrženjem nepopolne vloge, je pravilna.
KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/4. ZVD člen 30. Pravilnik o varstvu pri gradbenem delu (1968) člen 13.
kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost - ogrožanje varnosti pri delu - opustitveno ravnanje - vzročna zveza - sprememba obtožnega predloga na glavni obravnavi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - nasprotje med izrekom in razlogi
Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v zaključke sodišča prve stopnje in so neutemeljene pritožbene navedbe, češ da ni podana vzročna zveza med opustitvenim ravnanjem obd. A. A. in nesrečo pri delu, pri čemer naj izpodbijana sodba tudi ne bi imela razlogov v zvezi z opustitvijo pismenega dogovora. Sodišče prve stopnje je ob natančni oceni zagovora in izvedenih dokazov prepričljivo in izrecno zaključilo, da bi vsebina manjkajočega pisnega dogovora morala urediti varno opravljanje dela delavcev in bagerista, s poudarkom na obveznem zavarovanju delavcev pred zrušenjem strojno izkopanih sten rova, ne glede na samo organizacijo dela. Okoliščine, da naj bi bagerist G. G. delal pod nadzorom soobdolženega B. B. in bil v kritičnem trenutku odmaknjen, A. A. pa sploh ni bil prisoten na gradbišču, v ničemer ne vplivajo na pravilno oceno sodišča prve stopnje v zvezi z očitano kršitvijo 30. člena Zakona o varnosti pri delu, pritožbene navedbe, ki poizkušajo neuspešno zmanjšati pomembnost vsebine tega sporazuma, pa so neutemeljene.
1. Hipotekarni dolžnik (zastavitelj), ki ni obenem osebni dolžnik, s sklenitvijo pogodbe o hipoteki ne postane avtomatično dolžnik iz obligacijskega razmerja. Njegova obveznost je (le), da dopusti izvršbo v zastavljeno nepremičnino (prim. 63. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, v nadaljevanju ZTLR). Res se te obveznosti lahko razbremeni tako, da plača zapadlo zavarovano terjatev. 2. A to je pravica hipotekarnega dolžnika, ki ni obenem osebni dolžnik, ne pa njegova dolžnost (prim. 409. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih v nadaljevanju ZOR). 3. Če tožeča stranka sodno uveljavljano pravico že ima (981. čl. ZOR), ji sodba o neutemljenosti tožbenega zahtevka, da se ji dovoli realizacijo pravice, namreč prodati premičnine na javni dražbi, uveljavitev pravice prepoveduje, ker ji to pravico pred njeno realizacijo vsebinsko odreka.