1. Če kolektivna pogodba dejavnosti nalaga delodajalcem obračun in odvod sindikalne članarine, je spor med podpisnikom KP in delodajalcem, na katerega se KP nanaša, glede obračunavanja in odvajanja sindikalne članarine lahko opredeljen kot kolektivni delovni spor.
2. Bistveni element pogodbe o obračunavanju in odvodu sindikalne članarine so izjave posameznih članov sindikata, da delodajalca pooblaščajo za obračun in odvod sindikalne članarine v breme njihovih plač, saj brez takih individualnih pooblastil poseg v plače delavcev ne bi bil zakonit.
inovacija - tehnična izboljšava - priznanje tehnične izboljšave - plačilo nagrade za tehnično izboljšavo - zastaranje
Zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožnik lahko uveljavljal priznanje tehnične izboljšave in plačilo nagrade le v roku 5 let od uvedbe tehnične izboljšave v uporabo, ne drži. V spornem obdobju veljavni Zakon o varstvu izumov - tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja (Ur. l. SFRJ št. 34/81, 3/90 in 20/90) je na petletno obdobje vezal le osnovo za izplačevanje nagrade, ne pa tudi samo priznanje tehnične izboljšave in zahtevo za izplačilo nagrade, ki je lahko dejansko vezana le na zastaralne roke, računajoč od nastanka prihranka.
SZ člen 112, 117, 118. Zakon o gasilstvu člen 48, 48/1. ZTLR člen 20, 33.
privatizacija stanovanj - imetnik stanovanjske pravice - dolžnost sklenitve prodajne pogodbe - kontrahirna dolžnost - lastninjenje - premoženje gasilskega društva - zemljiškoknjižni lastnik - pasivna legitimacija - zavezanec za prodajo
Ne glede na to, da je v razmerju do tožnice prva toženka nastopala kot stanodajalec, je lahko na prodajo stanovanja lahko tožen le tisti, ki je lastnik in ki lahko kupcu omogoči prehod lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiški knjigi (20. in 33. čl. ZTLR). S sklenitvijo kupoprodajne pogodbe namreč kupec prevzame vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj (118. čl. SZ).
ZPPSL člen 96, 96. ZPP člen 237, 237/1, 241, 241/1, 237, 237/1, 241, 241/1.
zaslišanje prič - vabilo na narok - priča - kaznovanje
Skladno s 1. odst. 241. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL sme sodišče denarno kaznovati pričo, če na zaslišanje ne pride in svojega izostanka ne opraviči pod pogojem, da je bila priča v redu povabljena na zaslišanje. To v smislu 1. odst. 237. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL pomeni, da mora biti priča v vabilu na zaslišanje opozorjena na posledice neopravičenega izostanka.
Tožeča stranka v obeh zahtevkih uveljavlja denarno izpolnitev na podlagi računov (priloge A5 do A6 spisa). Glede na to, da tožeča stranka s podrejenim tožbenim zahtevkom zahteva le plačilo v tolarski protivrednosti tuje valute (gl. redno št. 12), je njena eventualna kumulacija zgolj navidezna. Zato gre za en sam, a naknadno povečan obstoječi zahtevek (prim. 2. odst. 184. čl. ZPP). Tožeča stranka je namreč prvotno zahtevala plačilo 3.594.461,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 05.08.1998 dalje do plačila. Kasneje pa je s pripravljalno vlogo z dne 17.11.2000 (redna št. 12) "podrejeno" uveljavljala plačilo zneska 21.370,95 USD v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije za USD na dan 17.09.2000 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 17.09.2000 dalje.
ZOR člen 220, 223, 223/1, 223/2, 220, 223, 223/1, 223/2.
poslovodstvo brez naročila
Le če je bila oprava posla nujna zaradi preprečitve škode ali ker bi bila v nasprotnem primeru zamujena gospodarjeva korist, lahko tisti, ki se je nepoklicano lotil tujega posla (na primer s sklenitvijo pogodbe o delu in z izvrševanjem lastnih dejanj), uveljavlja od gospodarja povrnitev vseh potrebnih in koristnih izdatkov ter plačilo za svoje delo.
Če je vloga nerazumljiva ali če ne vsebuje, kar je predpisano, da bi se lahko obravnavala, sodišče ne sme že samo iz tega razloga zavreči pomanjkljive vloge stranke. Pred tem mora stranko pozvati, da vlogo ustrezno popravi, in šele v primeru, če stranka tudi v sodno določenem naknadnem roku tega ne stori, lahko nastopi posledica iz četrtega odstavka 108. člena ZPP. To velja ne glede na to, ali je stranka vlogo sestavila sama ali s pomočjo pooblaščenca, saj ZPP zgoraj opisanega postopka z nerazumljivo vlogo v primeru, da jo je sestavil pooblaščenec (odvetnik), ne izključuje.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - delež zakonca na skupnem premoženju
Za ugotavljanje velikosti deležev na skupnem premoženju so pomembne vse tiste okoliščine, ki so pomembne za pridobitev tega premoženja. V 2. odst. 59. člena ZZZDR je namreč določeno, da se v sporu o višini deleža posameznega zakonca na skupnem premoženju upošteva ne le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot na primer pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja ter vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri opravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
Če je bila izvršba s sklepom delno ustavljena, je treba ceno izvršiteljevih opravil po izdaji sklepa o delni ustavitvi odmerjati v skladu z novo glavnico.
ZOR člen 170, 192, 200, 170, 192, 200. ZPP člen 161, 161.
negmotna škoda - odgovornost delodajalca - stroški
Če sosporniki krijejo stroške po enakih delih, je logično, da so do njih po enakih delih tudi upravičeni (argument po nasprotnem razlogovanju iz 1. odstavka 161. člena ZPP). Če poškodbe izvirajo iz fizičnega obračuna med direktorjem in tajnico, do katerega je prišlo iz povsem osebnih razlogov (končano intimno razmerje), ne gre za škodo, ki jo delavec povzroči ali pa pretrpi pri delu ali v zvezi z delom (1. odstavek 170. člena ZOR in 1. odstavek 73. člena ZTPDR). Pomanjkanje objektivno pogojenih okoliščin (pretepeno tožnico so videli le domači oz. najbližji), ob ugotovitvah, da je tožnica sicer ponižana in prizadeta, ne zadošča za zaključek, da ni pravno priznane škode iz naslova razžalitve časti in dobrega imena.
ZOR člen 567, 567/1, 567, 567/1. ZPP člen 189, 189/1, 189/3, 286, 286/1, 286/2, 337, 337/1, 189, 189/1, 189/3, 286, 286/1, 286/2, 337, 337/1.
najemna pogodba - lastnik - izročitev stvari
Tožena stranka je svojo obrambo zoper uveljavljani tožbeni zahtevek na plačilo najemnine za dane poslovne prostore po najemni pogodbi z dne 15.3.1996 (priloga A6) za mesece april, maj in junij 1997 gradila na trditvi (podani šele na glavni obravnavi dne 7.1.2000 - list. št. 11), da tožeča stranka ni bila lastnik vseh 200 m2 najetih prostorov, pač pa le 148 m2.
Obveznost najemodajalca po sklenjeni najemni pogodbi je izročiti najemojemalcu v posest stvar, ki je predmet najema (primerjaj 1. odstavek 567. člena ZOR). Lastninska pravica najemodajalca na prostorih, ki jih je oddal v najem, ni predpostavka za veljavno najemno pogodbo.
postopek v gospodarskih sporih - stvarna pristojnost
Izločitvena tožba, s katero tožeča stranka utemeljuje nedopustnost izvršbe na premične stvari, ki naj bi bile njena last in ne last dolžnika izvršilnega postopka, je tožba o stvarni pravici. Zato se skladno z določbo 2. odst. 481. člena ZPP v takšni pravdi ne uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih, saj gre za lastninski in torej navaden civilni spor.
Glede na trditveno podlago tožbe, da so delavci zaporov tožniku ob privedbi v zapore nezakonito odvzeli denar, je potrebno utemeljenost tožbenega zahtevka, s katerim zahteva njegovo vrnitev, presoditi glede na določila Pravilnika o izvrševanju pripora ter Pravilnika o izvrševanju del in nalog pooblaščenih uradnih oseb kazensko poboljševalnih zavodov, ni pa to razlog za prekinitev pravdnega postopka do pravnomočne rešitve kazenskega postopka, ki se vodi proti tožniku.
Sodišče lahko ugodi prošnji stranke za preložitev obravnave, če so podani upravičeni razlogi za preložitev naroka, kot to določa prvi odstavek 115. člena ZPP, o čemer odloča sodišče. Pogoja za preložitev naroka sta dva, in sicer opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom. Glede na dejstvo, kdaj je bilo tožencu pravilno vročeno vabilo za narok in da je toženec šele dan pred narokom sodišču predložil zaprosilo za preklic in preložitev naroka, ob upoštevanju vsebine zaprosila, da ne more pristopiti na narok zaradi službene odsotnosti v tujini od meseca januarja 2012 do nadaljnjih šestih mesecev, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni podan opravičljiv razlog za izostanek.
Kriterije in merila iz 15. do 19. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev socialnega stanovanja v najem (Ur. l. RS, št. 56/93 in 73/95 - pravilnik) je potrebno uporabljati po načelu kumulacije. Posamezna merila, ki niso podrobneje definirana pa je treba kot pravne standarde oblikovati ob upoštevanju v pravni teoriji in praksi znanih metod razlage pravnih standardov (kuhinja, ločeno življenje, stalno bivanje), ne pa od primera do primera različno.
ZPIZ člen 280, 280/1, 282, 286, 280, 280/1, 282, 286.
invalidsko in pokojninsko zavarovanje - odškodninska odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - povrnitev škode
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo odškodninsko odgovornost tožene stranke (delodajalca) za invalidnost delavke zaradi opustitve ustreznih ukrepov iz varstva pri delu, je podan dejanski stan iz 282. člena ZPIZ. Zato je utemeljeno ugodeno zahtevku za plačilo sorazmernega dela škode, nastale z izplačilom invalidske pokojnine in invalidnine, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Čeprav je tožnik zatrjeval, da na delo ni hodil, ker za delo ni bil zmožen, njegovo laično mnenje o njegovi nezmožnosti oz., njegova ocena, da zdravljeneje še ni končano, ni upravičen razlog za izostanek z dela, saj je iz mnenj zdravniške komisije I. in II. stopnje razvidno, da je bil tožnikov bolniški stalež zaključen, tožnik pa ni sprožil postopkov za presojo utemeljenosti ugotovitev obeh zdravniških komisij. Pri tem ni odločilno tožnikovo navajanje, da je njegov osebni zdravnik menil, da mu bil bolniški stalež zaključen preuranjeno in tožnikovo prepričanje, da mu bo zdravniška komisija II. stopnje bolniški stalež podaljšala. O upravičeni začasni zadržanosti z dela kljub neodobrenemu bolniškemu staležu bi bilo mogoče govoriti, če bi bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnik izostal z dela zato, ker je bil prepričan, da ima odobren bolniški stalež ali če bi tožnik v postopku s predložitvijo ustreznih dokazov (izvedenec medicinske stroke ustrezne smeri), dokazal, da v spornem obdobju dejansko ni bil zmožen za delo pri toženi stranki.
ZDDV člen 80. ZMPUPR člen 8, 26, 26/1, 8, 26, 26/1.
plača - omejitvena zakonodaja
Zakon o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač (ZDMPNU), ki je pričel veljati 5.7.1997, je v 3. čl. določil način usklajevanja izhodiščnih plač, določenih s kolektivnimi pogodbami, pri čemer je v 2. odst. 1. čl. med drugim dopuščal drugačno ureditev načina usklajevanja izhodiščne plače s socialnim sporazumom. Z dnem uveljavitve ZMPUPR, to je s 26.5.1999, je ZDMPNU prenehal veljati, kar je izrecno določil 1. odst. 26. čl. ZMPUPR in je zato tega dne prenehal veljati tudi zakonsko določen način usklajevanja izhodiščnih plač, opredeljen v 3. čl. ZDMPNU. 8. čl. ZMPUPR je določil, da se plače (izhodiščne plače po kolektivnih pogodbah in osnove za določanje plač) za naslednji mesec po uveljavitvi davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besdilu DDV) uskladijo za 85% rasti cen življenjskih potrebščin od vključno januarja 1999 do konca meseca pred uveljavitvijo DDV. Zakon o DDV (ZDDV), ki je pričel veljati 7.1.1999, je DDV uvedel s 1.7.1999 (80. čl. ZDDV). Ker je 8. čl. ZMPUPR določil način usklajevanja izhodiščnih plač po kolektivnih pogodbah in osnov za določanje plač za naslednji mesec po uveljavitvi DDV, način usklajevanja izhodiščnih plač za čas od 26.5.1999 do 30.6.1999 ni bil zakonsko reguliran v ZMPUPR. V navedenem obdobju bi se morale izhodiščne plače pri nasprotnem udeležencu v navedenem obdobju usklajevati na način, kot je bil opredeljen v kolektivnih pogodbah, sklenjenih med predlagateljem in nasprotnim udeležencem.
prenehanje delovnega razmerja - prilastitveni namen
Glede na nizek denarni znesek (676,00 SIT), ki si ga je tožnik protipravno prilastil kot sprevodnik pri prodaji kart, ter upoštevaje njegovo dolgoletno delo pri toženi stranki, nekaznovanost in nekonfliktnost, je v obravnavanem primeru podanih dovolj okoliščin, ki opravičujejo izrek milejšega disciplinskega ukrepa oz. pogojno odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja za dobo 1 leta.