ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 200, 203. Zakon o urejanju določenih vprašanj s področja varnosti železniškega prometa člen 3, 3/2, 6, 8, 29, 29/1, 29/2.
povrnitev negmotne škode - odgovornost upravljalca - odgovornost investitorja - cestni prehod - industrijski tir - varnost cestnega prometa - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - denarna odškodnina
Cestni prehod, ki se križa z železniško progo oz. industrijskim tirom, je sestavni del proge, zato je uporabnik industrijskega tira dolžan zagotavljati varen promet tudi na cestnem prehodu preko tira.
ZIZ člen 80, 80/1, 80/4, 80, 80/1, 80/4. ZPP člen 7, 212, 7, 212.
omejitev izvršbe proti podjetniku - dejavnost - trditveno in dokazno breme
Dolžnica v svojem predlogu, da se iz izvršbe izvzamejo nekatera zarubljena osnovna sredstva, ki jih potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti, ni pojasnila, zakaj naj bi bila predmetna sredstva nujna za opravljanje njene dejavnosti, kaj šele, da bi to nujnost tudi izkazala. Zaradi tega je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njen predlog.
Če izvršuješ svojo pravico, ne moreš kršiti pravice drugega, to lahko le v primeru, če jo izvršuješ z namenom, da drugemu škoduješ. Če je tako, ni mogoče govoriti, da je bila toženka v zamudi v obdobju, ko je še imela pravico oddajati poslovne prostore, tožniki pa po drugi strani te pravice niso imeli. Toženka je bila v zamudi lahko šele takrat, ko je tožeča stranka to pravico pridobila in ko je toženko pozvala, da ji plača odmeno oziroma odškodovanje po 2. odstavku 72. člena ZDen.
postopek za ureditev meje - predpostavke - spornost meje - obnovitev meje
Trditve o odstranitvi mejnih znamenj lahko pogojujejo obnovo meje, vendar v upravnem postopku. Nepravdni postopek namreč ne pozna obnove meje, ampak le ureditev sporne meje. Če se torej mejna znamenja uničejo ali poškodujejo, jih je treba ponovno vzpostaviti v upravnem postopku pri pristojni geodetski upravi (prim. 9. člen Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel, Ur. l. SRS, št. 2/76, in 39. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot, Ur. l. RS št. 52/2000).
Če je bila opravljena preiskava samo zoper oškodovanca kot tožilca zaradi kaznivega dejanja, ki izhaja iz istega historičnega dogodka, zoper obtoženca po obtožnici oškodovanca kot tožilca pa ne, te obtožnice ni mogoče zavreči z uporabo 4. tč. 1. odst. 277. čl. ZKP.
Sodišče prve stopnje oprlo odločitev na navedbe druge in tretje tožene stranke, ne da bi dalo tožeči stranki možnost, da nanje odgovori. To je v nasprotju z zahtevo temeljenega načela pravdnega postopka, po katerem mora sodišče v kontradiktornem postopku dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke (1. odst. 5. čl. ZPP). Dodati velja, da je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru presodilo, da bo predlog za začasno odredbo obravnavalo v kontradiktornem postopku, saj ga je vročilo toženim strankam. Ne gre tedaj za izjemo iz 2. odst. 5. čl. ZPP (v zvezi s 15. in 239. čl. ZPP). In če je tako postopalo v razmerju do toženih strank, ni videti razloga za drugačen postopek v razmerju do tožeče stranke. Načelo kontradiktornosti zagotavlja enakopraven položaj obeh pravdnih strank.
Tožena stranka - lokalna skupnost ni postopala po določbah pravilnika, ker ni upoštevala, da tožnica biva v stanovanju nižje kategorije, konkretno baraki, kar je po določbi 15. čl. 2. tč. 1. alinee pravilnika ovrednoteno s 96 točkami. Pravilno je zaključilo, da iz določb 15. čl. pravilnika, enako pa tudi iz ostalih določb pravilnika, ne izhaja, da se vrednotenje posameznih postavk stanovanjskih razmer od 1. do 5. tč. izključuje. Pravilnik torej nima določb, na podlagi katerih bi toženec lahko odločil, da se določeni kriteriji med seboj izključujejo, prav tako pa tudi ne določb, na podlagi katerih bi toženec lahko določil dodatne kriterije, ki ne izhajajo iz določil pravilnika. Zato je šlo pri odločitvi toženca, da priznanje točk po 1. tč. izključuje dodelitev točk po 2. tč. 15. čl. pravilnika, za arbitriranje, torej za odločanje brez pravne podlage.
invalidsko zavarovanje - pogoji pri opravljanju dela - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri ugotavljanju invalidnosti je potrebno najprej ugotoviti, katero delo se skladno s 36. čl. ZPIZ/92 šteje za svoje delo ter nato tudi ugotoviti pogoje pri opravljanju svojega dela.
Zmotno je izhodišče, po katerem bi imela tožena stranka pravico prodajati sporne izvode delovnega zvezka z naslovom "Igraje skozi matematiko 4", zato ker naj bi šlo za njene lastne izdelke. Za pravico do distribuiranja z dovoljenjem avtorja reproduciranega avtorskega dela namreč ni bistvena možnost razpolaganja, ki izvira iz lastninske pravice na posameznih izvodih avtorskega dela. Res sta pravici reproduciranja in distribuiranja avtorskega dela tako tesno povezani, da velja domneva o njunem skupnem prenosu (1. odst. 77. čl. ZASP). Vendar pa takšna odvisnost pravice do distribuiranja od pravice do reproduciranja po prepričanju pritožbenega sodišča ne posega v določbe o prenehanju založniške pogodbe zaradi poteka časa.
Dogovor o pavšalnem odstotku porabe vode v večstanovanjski hiši je dopusten. Tak dogovor o deležu stroškov sprejme lastnik in ne najemnik, dogovor pa je zavezujoč tudi za najemnika.
Ker se pogodbeno ustanovljena stvarna služnost pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, tožeča stranka, sklicujoč se zgolj na sklenjeno pogodbo, ne more uživati zahtevanega stvarnopravnega varstva, torej ne more uspešno uveljavljati zahtevka, oblikovanega na podlagi 56. člena ZTLR.
Zgolj dejstvo, da prejemnik republiške šipendije ni zaključil šolanja, ne predstavlja podlage za nastanek obveze vrnitve štipendije po 4. odst. 210. čl. ZOR.
Za določitev prave vrednosti za plačilo takse lahko sodišče tudi po prvem naroku ugotavlja pravo vrednost premoženja, ki je v nepravdnemm postopku predmet delitve.
Ker se tožnica kot avtoštoparka, preden je prisedla v vozilo in se peljala z voznikom, ni z ničemer prepričala, če je vožnja z njim varna, odpade nanjo 10 % krivde za škodo, ki jo je povzročil vinjen voznik.
Tožena stranka je dokazala potrebo po razporeditvi tožnika v drugo organizacijsko enoto. Nemotiviranost tožnika na prejšnjem delovnem mestu kriminalist I in nezasedenost delovnih mest policistov sta zadostna razloga za razporeditev tožnika na podlagi 30. člena Zakona o delavcih v državnih organih in 91. člena Zakona o notranjih zadevah, na delovno mesto policista, ki ustreza tožnikovi strokovni izobrazbi in njegovim delovnim izkušnjam.
Skladno z 1. odst. 7. čl. ZPP mora stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoj zahtevek in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo in je sodišče na ugotavljanje teh dejstev in izvajanje teh dokazov vezano. Skladno z 2. odst. 7. čl. ZPP lahko samo ugotavlja dejstva, ki jih stranke niso navajale, in izvaja tiste dokaze, ki jih stranke niso predlagale, če izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (3. odst. 3. čl. ZPP), vendar pa mora tudi v tem primeru dati strankam možnost, da se o njih izjavijo. Sodišče lahko torej (z izjemo iz 2. odst. 7. čl. ZPP) izvede le tiste dokaze, ki so jih stranke predlagale in skladno z 8. čl. ZPP na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči po svojem prepričanju, katera dejstva šteje za dokazana.
Za zasedbo delovnega mesta "pomočnik vzgojitelja" se zahteva strokovna izobrazba V. stopnje in dodatni pogoj - poklicni tečaj za delo s predšolskimi otroki. Ta pogoj predstavlja dodatno pedagoško znanje in ne more predstavljati formalne strokovne izobrazbe v smislu določitve kriterija za opredelitev trajno presežnega delavca, kot je to določeno v kolektivni pogodbi dejavnosti oziroma splošnemu aktu delodajalca. Po 6. členu ZDR se za vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe šteje javno veljavna strokovna izobrazba, ki se izkazuje z javno listino, za znanje in zmožnosti, kot poseben pogoj za opravljanje dela, pa se šteje izpolnitev oziroma usposobitev po dodatnih programih ter sposobnosti, potrebne za opravljanje določenega dela.
obresti - nadomestilo za primer brezposelnosti - občasna denarna terjatev
Denarno nadomestilo za čas brezposelnosti je občasna denarna terjatev. Z izjemo izplačila v enkratnem znesku, za kar pa v konkretni zadevi ne gre, se izplačuje v mesečnih zneskih, s katerimi se črpa sama pravica do nadomestila. Zato se mora obrestni del zahtevka tudi glede te dajatve presojati po določbah 279. čl. ZOR, ki posebej ureja obrestovanje občasnih denarnih dajatev, ne pa po splošnih določbah 277. člena ZOR. Po določbah 1. odst. 279. čl. zakona od zapadlih občasnih denarnih terjatev ne tečejo zamudne obresti, razen če zakon tako določa, kar pa za nadomestila med brezposelnostjo ni podano. Zaradi te, izrecno predpisane načelne prepovedi, ni utemeljen obrestni zahtevek za zakonite zamudne obresti že od vsakokratne zapadlosti mesečnih zneskov nadomestila v plačilo. Izjema od načelne prepovedi obrestovanja občasnih denarnih dajatev iz 1. odst. 279. čl. zakona pa je določena v 3. odst. istega člena, po katerem tečejo od občasnih zapadlih denarnih dajatev zakonite zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.