CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00023245
URS člen 26. ZKP člen 110, 110/3, 215, 215/3. ZPP člen 8, 212, 213, 214, 215, 339, 339/2, 339/2-14.
protipraven zaseg vozila v kazenskem postopku - razdružitev - odškodninska odgovornost države - protipravnost - prekinitev vzročne zveze
Izročitev vozila tožeči stranki v tem primeru do razdružitve z nadgradnjo ni bila možna, saj je nadgradnja predstavljala dokaz v kazenskem postopku. Tožeča stranka je takoj po zasegu predlagala, da zaradi zapletenega postopka razdružitve in možnosti nastanka znatne škode v primeru nepravilne razdružitve, sama izvede razdružitev. S tem je izrazila svojo voljo, da sama opravi razdružitev. Tožena stranka je temu predlogu sledila in tožeči stranki omogočila razdružitev 9. 6. 2014, vendar do nje iz razlogov na strani tožeče stranke ni prišlo. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožena stranka v tem primeru izvršila svoje dolžno ravnanje glede zahteve za vračilo vozila.
ZDR člen 208, 208/1.. ZDR-1 člen 205, 205/1, 205/2.
sindikat - premoženjska škoda
Po določbi prvega odstavka 208. člena ZDR imenovanje sindikalnega zaupnika ni obveznost, temveč možnost sindikata. Enako določa prvi odstavek 205. člena novega ZDR-1. Drugi odstavek navedenih členov pa določa, da mora sindikat obvestiti delodajalca o imenovanju oziroma izvolitvi sindikalnega zaupnika. Člena ne določata, da mora sindikat delodajalca obvestiti o tem, da sindikalnih zaupnikov ni in da vlogo prevzema predsednik sindikata. Upoštevajoč ugotovitve sodišča prve stopnje v navedenem sporu glede reprezentativnosti sindikata pa je tožeča stranka tudi vedela, da je predsednik sindikata dejansko res toženec, saj mu je na domači naslov pošiljala pošto v zvezi z delovanjem sindikata, kar v celoti ovrže pritožbeno navedbo, da bi ob neizvolitvi sindikalnega zaupnika toženec moral obvestiti tožečo stranko, da je v funkciji predsednika sindikata prevzel vlogo sindikalnega zaupnika.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSC00020145
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 12, 12/3. Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 3.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - mladoletni otroci - stiki - preživnina - otrokovo običajno prebivališče - Bruseljska uredba IIa - sodna poravnava - sprememba stikov - zahtevek na zvišanje preživnine
Sodišče prve stopnje je glede na konkretne okoliščine primera pravilno presodilo, da gre za spor z mednarodnim elementom in da je običajno prebivališče mld. otrok ob začetku postopka (za znižanje preživnine in za spremembo stikov) v Republiki Avstriji. Prav tako je sodišče prve stopnje nato pravilno uporabilo določbe uredbe Bruselj II in preživninske uredbe ter presodilo, da je po 8. členu uredbe Bruselj II v zvezi z zadevo starševske odgovornosti (za odločanje o spremembi stikov) v zvezi z mld. toženkami pristojno sodišče Republike Avstrije in da je po alineji (d) 3. člena preživninske uredbe, ker sta zadevi povezani, tudi za odločanje o znižanju preživnine pristojno sodišče v Republiki Avstriji.
Iz zadeve SEU C-499/15 z dne 15.2.2017 izhaja, da se obe omenjeni odredbi razlagata tako, da sodišča države članice, ki so sprejela odločbo o starševski odgovornosti (o stikih) in preživninskih obveznostih v zvezi z mld. otrokom, ki je postala pravnomočna, niso več pristojna za odločanje o predlogu za spremembo odločbe, če je običajno prebivališče tega otroka na ozemlju druge države članice, in da so za odločanje o tem predlogu pristojna sodišča zadnje navedene države članice. Iz zadeve SEU C-184/14 z dne 14.4.2014 izhaja, da je zahtevek glede preživninskih obveznosti za mladoletne otroke neločljivo povezan s tožbo v zvezi s starševsko odgovornostjo, saj je sodišče, ki odloča v zvezi s starševsko odgovornostjo (o stikih) v najboljšem položaju, da in concreto presodi podrobnosti zahtevka glede preživninske obveznosti za mladoletnega otroka, saj odločitev o stikih vpliva na znesek te obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00020371
ZPP-UPB3 člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-15, 354, 354/1, 355. ZVPSBNO člen 4.
pogodba o sofinanciranju - evropska sredstva - protispisnost - zmotna uporaba materialnega prava - relativna bistvena kršitev določb postopka - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje - državna pomoč
Strošek in projekt morata biti v medsebojni zvezi, kar izhaja že iz narave pojma upravičenih stroškov. Strošek, ki ni neposredno povezan s projektom, ni upravičen do sofinanciranja evropskih sredstev. Zaradi te povezave, na kar upravičeno opozarja obravnavana pritožba, je nujno potrebno rezultate razvoja omenjenih prvih devet iteracij vključiti v nadaljnji razvoj in vzpostavitev sistema IKC.
Tožeča stranka je v posledici vložitve tožbe dosegla 27 % izpolnitev zahtevka. Pojem takojšnje izpolnitve je treba tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, ampak več mesecev kasneje, v vmesnem času pa niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha strank v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00020699
URS člen 25. ZGD-1 člen 40, 40/2, 52, 52/1, 318, 512, 513. ZRev-2 člen 38. ZNP člen 37. ZPP člen 338, 339, 339/2, 339/2-14.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti - standard obrazloženosti odločbe - pravica do pritožbe - procesna legitimacija predlagatelja - zastopanje družbe - upravičenje za zastopanje - notranje omejitve zastopanja - zloraba pravice - pravni interes delničarja ali družbenika - posebna revizija - sklep družbenika - procesna predpostavka za sodno uveljavljanje pravice - koncern
Kot izhaja iz priloženih podatkov Trgovinskega registra Okrajnega sodišča Landshut, je bil A. M. upravičen zastopati predlagatelja samostojno in brez omejitev, čemur sicer nasprotni udeleženec niti ne nasprotuje, zato je treba v tem sodnem postopku proti nasprotnemu udeležencu upoštevati stanje v trgovinskem registru.
Družbenik ima pravico, da s pomočjo neodvisnih zunanjih strokovnjakov preveri poslovanje nasprotnega udeleženca. Ukrep za pregled in nadzor dela direktorice nasprotnega udeleženca je povsem zakonit in legitimen interes vsakega družbenika. Sodišče druge stopnje na podlagi procesnega gradiva v spisu ni prišlo do zaključka, da je namen predmetnega predloga nagajanje in škodovanje nasprotnemu udeležencu, zlasti pa njegovi direktorici. Vsak družbenik ima tako rekoč neomejeno pravico do informacij in vpogleda. Zaradi povezanosti vseh družb v Skupini, kjer se izvaja posebna revizija na ravni matične družbe C. GmbH, zahteva predlagatelja ne more predstavljati nobene zlorabe pravice do obveščenosti po 512. členu ZGD-1.
odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe - separatni stroški
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj niso bili povzročeni po njegovi krivdi, povrniti pa ji mora vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
Čeprav tožnica tožbe ni umaknila (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznosti.
krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost prodajalca - padec v trgovini - skrbnost dobrega gospodarja - vzrok padca in zdrsa - čiščenje - dolžno ravnanje - primeren način prodaje
Ker je trgovina po svojih zaposlenih vedela, da ko kupci prebirajo grozdje, jagode, oziroma grozdi stalno padajo na tla, bi morala zagotoviti takšen nadzor čiščenja tal, da do spolzkih in mokril tal ne bi prišlo. Tožnica pa je tudi sama sokriva, ker ni bila dovolj pozorna na pohodno površino, na kateri je bilo grozdje. Ostanki grozdja na pohodni površini v hipermarketu ob prodajnih gajbicah pa tudi niso nekaj popolnoma nepričakovanega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00021832
OZ člen 131, 171, 171/1, 174, 174/1, 179, 283. ZPP člen 312.
krivdna odškodninska odgovornost - kolesarska nesreča - odgovornost kolesarja - prispevek k nastanku škodnega dogodka - prispevek k nastanku škode - alkoholiziranost kolesarja - nočna vožnja z neosvetljenim kolesom - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - strošek v zvezi z zdravljenjem - tuja nega in pomoč - nadomestna izpolnitev - fakultativna izpolnitev - facultas alternativa
Glede na jasno mnenje izvedenca travmatologa ne more biti nobenega dvoma, da je k nastali škodi odločilno prispevala tudi tožnikova alkoholiziranost. Ta nikakor ni bila neznatna, kot poskuša prikazati pritožba. Tožnikovo prepričanje, da je bil kljub temu sposoben za varno vožnjo, ne more biti odločilno. Dejstvo je, da se tožnik na trčenje ni ustrezno odzval in je zato nekontrolirano padel. Odveč je pritožbeno razlogovanje o tem, kako naj bi potekal padec vinjenega kolesarja s kolesa. Bistveno je, da je toženec, čeprav je nanj delovala enako močna sila trka, po padcu, za razliko od tožnika, utrpel le neznatno poškodbo (udarnino).
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tudi tisti del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na prenos lastninske pravice na toženčevih nepremičninah. Tožnik je upravičen do odškodnine za škodo, ki mu jo je povzročil toženec, ne more pa od toženca namesto denarne odškodnine zahtevati njegovih nepremičnin. Takšna zahteva nima opore v materialnem pravu, saj tožnik ne navaja, da se je s tožencem sporazumel za nadomestno izpolnitev (283. člen OZ).
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00022249
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10. URS člen 39. ZIZ člen 272. OZ člen 134.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - svoboda izražanja - pravica javnosti do obveščenosti - osebnostne pravice - relativno javna oseba - zloraba pravice - standard žaljivosti - trditve o dejstvih - vrednostna sodba - kodeks novinarske etike
Svoboda izražanja zajema tudi informacije, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo. V njen okvir sodi tudi možnost zatekanja k določeni stopnji pretiravanja ali provokacije in k uporabi pretiranih izjav. Nikakor pa niso - tudi po praksi ESČP - varovane izjave, ki bi pomenile objestno samovoljno klevetanje in katerih edini namen je žaljenje oziroma sramotenje.
ZKP člen 371, 371/1-7, 372, 506, 506/4. KZ-1 člen 61.
postopek za preklic pogojne obsodbe - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti
Kršitev kazenskega zakona je namreč podana tedaj, ko sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovi pravilno in popolno, le kazenski zakon uporabi napačno, oziroma ga ne uporabi, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.
Pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec pred smrtjo preživljal, so eksplicitno določeni le kot upravičenci do družinske pokojnine v 1. odstavku 55. člena ZPIZ-2. V 3. alineji 1. odstavka 53. člena ZPIZ-2 pa pastorki niti druge osebe iz 1. odstavka 55. člena ZPIZ-2 niso vključene med osebe, v razmerju do katerih bi lahko vdova pridobila pravico do vdovske pokojnine. Stališče sodišča prve stopnje, da je vdovi mogoče priznati vdovsko pokojnino po otroku, ki ni njen otrok, temveč pastorek, torej otrok pokojnega moža, četudi ima do njega dolžnost preživljanja, je zmotno in zato ni sprejemljivo.
zdravljenje v tujini - pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v tujini
Tožnik je že pred operacijo vložil vlogo za odobritev zdravljenja v tujini in o taki vlogi tožena stranka v predsodnem postopku ni odločila ob sklicevanju, da je tožnik že pred prejemom odločbe že bil operiran v tujini. Tožnik je ravnal skladno z zakonom, saj je pravočasno (pred operativnim posegom) zahteval odobritev zdravljenja. Po opravljenem posegu pa je zahteval povrnitev stroškov zdravljenja. Tožniku ni mogoče očitati, da bi lahko vložil vlogo že nekaj časa pred predvidenim posegom, kot to izhaja iz obrazložitve izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke. Če odločba o odobritvi ni bila izdana, pa to ne pomeni, da tožnik ni upravičen do povračila stroškov operativnega posega v tujini. Tožena stranka bi v tem primeru morala zadevo presojati tako po določbi 44.a, 44.b in 44.c člena ZZVZZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00020652
ZZK-1 člen 94, 94/2, 94/2-3, 94/2-3(1). ZPP člen 212, 214.
prodajna pogodba za nepremičnino - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - prepoved odtujitve in obremenitve - začetek stečajnega postopka - izločitvena pravica - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - enostranski pravni posel - poziv - obstoj zemljiškoknjižnega dovolila - pravna kvalifikacija - neprerekana dejstva - tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - specifikacija tožbenega zahtevka
Izvršitev razpolagalnega pravnega posla ne pomeni izročitve zemljiškoknjižnega dovolila kupcu, temveč overitev podpisa prodajalca na njem oziroma sestavo notarske zapisa, v katerem je vsebovano zemljiškoknjižno dovolilo. Zemljiškoknjižno dovolilo je namreč enostranski pravni posel, saj zavezuje le prodajalca. Zgolj njegova ne izročitev kupcu prodajalca tako ne odvezuje obveznosti, ki iz njega izhajajo.
Ker zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice ne more biti drugačno kot overjeno, poziv za prevzem zemljiškoknjižnega dovolila predpostavlja, da je bil opravljen razpolagalni posel, torej da je bilo zemljiškoknjižno dovolilo napisano, podpisano, overjeno in pripravljeno za prevzem s strani tožeče stranke.
Zmotno je stališče tožene stranke v pritožbi, da tožnik nikoli ni prerekal njenih trditev, da razpolagalni posel ni bil opravljen. Omenjene trditve namreč pomenijo tudi pravno kvalifikacijo ravnanja, ne gre le za zatrjevanje dejstva. Člen 214 ZPP pa se nanaša le na dejstva, ne pa na pravne kvalifikacije.
Ni potrebno, da bi tožbeni zahtevek na izročitev zemljiškoknjižnega dovolila vseboval celotno besedilo dovolila z datumom izdaje, saj je predmetni zahtevek dovolj specificiran s tem, da je iz njega razvidno, da gre za zemljiško dovolilo v breme tožene stranke in v korist tožeče stranke za dovolitev vpisa lastninske pravice na cit. sporni nepremičnini. S tem so definirane vse bistvene sestavine, potrebne za vpis lastninske pravice tožnika v zemljiško knjigo.
delitev solastnine - fizična delitev solastnine - civilna delitev solastnine - upravičen interes - upravičen interes solastnika do določenega dela stvari
Želje solastnikov se pri delitvi solastne stvari upoštevajo, če so podprte z dejanskimi okoliščinami. Gola želja pa za izkaz upravičenega interesa ne zadostuje.
Ker je izpolnitev obveznosti iz zadnje faze projekta po Ponudbi in Pogodbi predstavljalo posredovanje psd datotek, pred izročitvijo oziroma prejemom teh datotek ni mogoče govoriti o predaji zadnje faze projekta.
Ob dogovorjeni samostojnosti vsake faze se tožena stranka obveznosti za plačilo zadnjih dveh faz projekta ne more razbremeniti s sklicevanjem na napake tožeče stranke v predhodno zaključeni fazi.