pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sposobnost oblikovati pravno relevantno izjavo volje - duševna motnja - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - ogrožanje življenja s samomorom
Pritožnikovo čustvovanje in vedenje v celoti obvladujejo nanašalne in preganjalne blodnje, zato sta njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja hudo moteni. Pritožnik torej niti ni sposoben izraziti svobodne volje oziroma oblikovati pravnorelevantne izjave glede svojega zdravljenja. Posledično ni mogoče upoštevati njegovega nasprotovanja hospitalizaciji, ki ga izraža v pritožbi.
ZDR-1 člen 6, 6/4, 89, 89/1, 89/1-1, 98, 118.. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije (2011) člen 12.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - izbira presežnih delavcev - uporaba kriterijev - individualni odpust - kolektivna pogodba - sodna razveza - denarno povračilo
ZDR-1 v 118. členu ureja prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča. Višino denarnega povračila sodišče določi glede na trajanje delavčeve zaposlitve, možnosti delavca za novo zaposlitev in okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ter upoštevaje pravice, ki jih je delavec uveljavljal za čas do prenehanja delovnega razmerja. Delavec ali delodajalec lahko predlog uveljavljata do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Nepravilno je razlogovanje sodišča prve stopnje, da ne bo pogodbe o zaposlitvi razvezalo iz razloga, ker je tožena stranka utemeljevala razvezo z istimi razlogi, ki jih je navedla v odpovedi. Tožena stranka je ves čas postopka dokazovala in tudi dokazala, da dejansko rabi manjše število delavcev svetovalcev, saj je vrsto del prevzel računalniški program oziroma se je zmanjšala količina kreditov. Navedeno je to lahko razlog za sodno razvezo in je lahko relevantna delodajalčeva (ne)zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj k sebi, ker se to kaže v objektivni nezmožnosti zagotoviti ustrezno delo delavcu. Ker tožena stranka ne razpolaga z delovnim mestom, kot ga v tožbi zahteva tožnik, je to lahko okoliščina glede katere nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ne bi bilo več mogoče.
Čeprav tožnica tožbe ni umaknila (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznosti.
Tožeča stranka je v posledici vložitve tožbe dosegla 27 % izpolnitev zahtevka. Pojem takojšnje izpolnitve je treba tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, ampak več mesecev kasneje, v vmesnem času pa niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha strank v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00021044
OZ člen 833, 833/1, 833/2, 833/4. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 4, 4/1, 4/1-f).
O blagu, ki naj bi bilo v zalogah, je pred izdelavo izvedenskega mnenja imela podatke samo tožena stranka. Tožeča stranka je po pridobitvi izvedenskega mnenja in sodelovanju pri ogledu ob izdelavi le-tega šele prvič lahko podala konkretne pripombe glede stvari, ki jih je imela tožena stranka v zalogah. Zato so bile te navedbe pravočasne. Po pridobitvi izvedenskega mnenja se je tako postavilo kot sporno dejstvo, ali je bilo res vse blago v zalogah proizvedeno pred prepovedjo prodaje. Opisana procesna situacija je zato terjala ustrezen odgovor tožene stranke.
Namen določbe četrtega odstavka 833. člena OZ je v zagotovitvi odmene tistemu zastopniku, ki v pričakovanju dolgoročnega sodelovanja vlaga v pridobivanje kupcev, do prekinitve pogodbe pa pride prej kot bi se ta vlaganja lahko povrnila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00020475
ZGD-1 člen 263. ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost članov poslovodstva - prosta podjetniška presoja - merila - pravno relevantna dejstva - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - ravnanje v dobro družbe
Čeprav pravilo "proste podjetniške presoje" pri nas ni izrecno uzakonjeno, je sodna praksa pri nas dopustila njegovo primerno uporabo v primerih presoje odgovornosti poslovodstva gospodarske družbe na podlagi določb ZGD-11. To pravilo je lahko v pomoč (tudi) sodiščem pri določitvi primerov, ko gre za sprejemanje popolnoma poslovnih odločitev, ki nimajo za posledico odškodninske odgovornosti poslovodij gospodarskih družb. Merila oz. zahteve, ki morajo biti podane, da je mogoče govoriti o polju proste podjetniške presoje, so naslednja:
a) mora iti za poslovno odločitev; njeno nasprotje so pravno regulirane odločitve;
b) uprava mora ravnati v dobro družbe, kar se presoja "ex ante";
c) ravnanje uprave ne smejo uravnavati njeni posebni interesi ali tuji vplivi;
d) člani uprave morajo sprejeti sporne odločitve na podlagi primernih informacij;
odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe - separatni stroški
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj niso bili povzročeni po njegovi krivdi, povrniti pa ji mora vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
ZDSS-1 člen 6.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2006) člen 81, 84.
kolektivni delovni spor - jubilejna nagrada - podjetniška kolektivna pogodba - kršitev kolektivne pogodbe - izvrševanje kolektivne pogodbe
Po 6. a členu ZDSS-1 sodišče v kolektivnem delovnem sporu odloča o veljavnosti in izvrševanju kolektivne pogodbe. V obravnavani zadevi gre za takšne vrste kolektivni delovni spor. Predlagatelj je namreč s predlogom zahteval ugotovitev kršitve pri izvrševanju določb podjetniške kolektivne pogodbe, vendar očitno ne z namenom, da bi se ugotovila kršitev sporne določbe podjetniške kolektivne pogodbe (to je njenega 84. člena, v kolikor se nanaša na jubilejno nagrado za 40 let delovne dobe), ampak z namenom, da se ta določba sploh ne bi upoštevala, oziroma da bi se ugotovila drugačna vsebina sporne določbe od zapisane in da bi sodišče nasprotnega udeleženca zavezalo, da pri izplačevanju jubilejnih nagrad za 40 let delovne dobe upošteva določbo panožne Kolektivne pogodbe trgovine Slovenije (iz leta 2008) v vsebini, kot je veljala v času podpisa podjetniške kolektivne pogodbe (v letu 2009 in 2012). Takšen predlog pa ne more biti utemeljen.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ne umakne takoj po izpolnitvi zahtevka, ne izgubi pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso povzročeni po njegovi krivdi, povrniti pa ji mora vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
pogodbena kazen - pogodbena kazen za primer zamude z izpolnitvijo obveznosti - pravilna izpolnitev obveznosti - razlaga jasnih pogodbenih določil
Ker je bila pogodbena kazen dogovorjena za primer zamude s pravilno izpolnitvijo (četrti odstavek 251. člena OZ) in ne za primer neizpolnitve obveznosti (prvi odstavek 251. člena OZ), se tožeča stranka neutemeljeno sklicuje na določbo drugega odstavka 251. člena OZ. Po navedeni določbi namreč pravico zahtevati izpolnitev obveznosti izgubi, kdor je zahteval plačilo pogodbene kazni. Vendar to velja zgolj v primeru, če je kazen dogovorjena za primer neizpolnitve obveznosti in lahko upnik zahteva bodisi izpolnitev obveznosti bodisi pogodbeno kazen.
Jasno pogodbeno določilo se mora uporabiti tako, kot se glasi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020655
ZPP člen 7, 151, 151/2, 285, 337, 337/1. ZIZ člen 46, 49, 49/1, 71, 80, 221, 221/1. ZOdvT člen 19.
odškodninska odgovornost izvršitelja - predlog za odlog izvršbe - izročitev in izpraznitev nepremičnine - izvršba na premičnine - deložacija - oprava izvršbe - neposredna dejanja izvršbe - omejitev izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - informativni dokaz - pritožbene novote - nagrada za narok - stroški odvetnika
V primeru, ko že nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, ni naloga sodišča, da spodbuja stranko, naj dopolni pomanjkljive navedbe. Takšno ravnanje sodišča bi preseglo okvir materialnega procesnega vodstva.
Sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo pravilno ni dopustilo zasliševanja drugega tožnika o dejstvih, ki v dokaznem predlogu za njegovo zaslišanje niso bila navedena, saj bi sicer kršilo načelo razpravnosti. Dostavka "kot doslej” pod dokaznimi predlogi v nekaterih nadaljnjih točkah tožbe in pripravljalnih vlogah, pa ni mogoče razlagati tako, da je tožeča stranka z njim zahteval izvedbo prej predlaganega zaslišanja drugega tožnika tudi za dokazovanje drugih zatrjevanih dejstev. Dokazni predlog "kot doslej” namreč sodišča ne zavezuje k izvedbi nobenega dokaza, saj ni navedeno, katero pravno relevantno dejstvo naj bi se dokazovalo z izvedbo posameznega dokaza.
Sklicevanje na vsebino drugih listin in dokumentov kot na lastne navedbe povzroča tako pri sodišču kot pri nasprotni stranki nejasnost in negotovost o vsebini trditvene podlage tožbe in dejanske podlage spora nasploh. Zato mora biti pristop k dovolitvi sklicevanja na priloge tožbe kot lastne navedbe stranke restriktiven. Ni namreč mogoče pričakovati od sodišča, da bo samo v listinski dokumentaciji iskalo in izluščilo, katera dejstva bi utegnila biti relevantna za odločitev v sporu. S tem bi sodišče prevzelo vlogo stranke in samo, morda celo mimo volje stranke, oblikovalo dejansko podlago spora, obenem pa bi onemogočilo nasprotni stranki izjaviti se o relevantnih dejstvih, saj ji ne bi bilo znano, katera iz listin, ki so predložene kot dokaz, bo sodišče sploh prepoznalo kot taka.
Manjkajočih trditev ne more nadomestiti izvedba dokaza - postavitev izvedenca ustrezne stroke. Dokaz s postavitvijo izvedenca ni namenjen odkrivanju spornih pravno relevantnih dejstev, temveč zgolj ugotavljanju obstoja pravočasno zatrjevanih dejstev. Tako imenovani poizvedovalni (informativni) dokaz, ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve, ni dovoljen.
O dolžnikovem predlogu za odlog izvršbe ne odloča izvršitelj, pač pa izvršilno sodišče, pri čemer sama vložitev predloga za odlog izvršbe v nobenem primeru ne zadrži izvršbe.
Sodišče prve stopnje drugemu tožencu utemeljeno ni priznalo stroškov zastopanja na poravnalnem naroku, saj je le-temu takoj sledil prvi narok za glavno obravnavo.
Odvetniški stroški se priznajo le, če je vlogo sestavil odvetnik.
Izčrpanost rednih pravnih sredstev v predsodnem upravnem postopku je procesna predpostavka za meritorno sojenje, saj je potrebno tožbo v skladu s 1. odstavkom 72. člena ZDSS-1 vložiti v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Izpodbojna tožba zoper upravni akt mora v skladu z 73. členom ZDSS-1 poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, obsegati tudi navedbo upravnega akta zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek. K tožbi je potrebno priložiti upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Res je sicer, da ima stranka, ki v socialnem sporu zahtevka ni zadostno opredelila, možnost, da ga opredeli najkasneje do konca poravnalnega naroka ali do konca prvega naroka za glavno obravnavo (2. odstavek 73. člena), vendar pa to v okoliščinah konkretnega primera za pritožbeno rešitev ni odločilno.
ZD člen 28, 28/4, 210, 210/2, 210/2-3. ZPP člen 181, 181/3, 339, 339/1.
ugotovitev vrednosti zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - čista vrednost zapuščine - vrednost darila - vrnitev daril v zapuščino - vračunanje daril - prikrajšanje nujnega deleža - nujni delež - višina nujnega deleža - vmesni ugotovitveni zahtevek - trditveno in dokazno breme - pravni interes - napotitev na pravdo
Trditveno in dokazno breme, da je res prišlo do prikrajšanja nujnega deleža, je bilo na tožniku, zato ne zadostujejo navedbe o vrednosti zapuščinskega premoženja ter navedbe in dokazi o darilih in njihovi vrednosti, danih drugemu in tretjemu tožencu, pač pa bi moral tožnik navesti tudi vrednost ostalih zatrjevanih daril, ki so bila dana vsem štirim otrokom oziroma posameznemu od njih.
Pri motenjskih sporih je pasivno legitimiran tisti, ki moti zadnjo posest tožnika (motilec) ali naročnik motenja. Med njima namreč obstaja zveza s samim aktom motenja. Zgolj prenos lastništva na nepremičnini, na kateri je motilec izvršil dejanje motenja, še ne pomeni, da je novi lastnik tudi pasivno legitimiran za motenje posesti oziroma da je pravni naslednik motilca. Novi lastnik namreč sam po sebi še ni tisti, ki je odvzel posest oziroma tisti, ki bi bil povezan z odvzemom posesti.
starostna pokojnina - izpolnitev pogoja pokojninske dobe
Sodišče prve stopnje je upoštevalo stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da zavarovanec, ki je zavarovan na podlagi delovnega razmerja, hkrati tudi družbenik in poslovodna oseba, ne sme biti razlog za drugačno obravnavo razmerja do drugih zaposlenih, ter pravilno zaključilo, da toženec tožnici v pokojninsko dobo neupravičeno ni štel le obdobja od 15. 12. 2011 do 31. 12. 2011, čeprav niso bili plačani prispevki, saj je bila tožnica v tem obdobju že prijavljena v zavarovanje s podlago 001. Ker pa je ugotovilo, da tudi z upoštevanjem dodatne dobe od 15. 12. 2011 do 31. 12. 2011 tožnica ne bi izpolnila pogoja pokojninske dobe 38 let, je utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo.
krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost prodajalca - padec v trgovini - skrbnost dobrega gospodarja - vzrok padca in zdrsa - čiščenje - dolžno ravnanje - primeren način prodaje
Ker je trgovina po svojih zaposlenih vedela, da ko kupci prebirajo grozdje, jagode, oziroma grozdi stalno padajo na tla, bi morala zagotoviti takšen nadzor čiščenja tal, da do spolzkih in mokril tal ne bi prišlo. Tožnica pa je tudi sama sokriva, ker ni bila dovolj pozorna na pohodno površino, na kateri je bilo grozdje. Ostanki grozdja na pohodni površini v hipermarketu ob prodajnih gajbicah pa tudi niso nekaj popolnoma nepričakovanega.
Kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 ni mogoče storiti brez namena protipravne prilastitve (animus furandi), pogoj zanj pa je zavest o tuji stvari.
neupravičen pripor - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve svobode (pripor)
Odškodnina za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode praviloma zajema vse škodne posledice na nepremoženjskem področju.
Pri ugotavljanju obsega nepremoženjske škode in posledično pri odmeri višine odškodnine se upošteva trajanje pripora, razmere v priporu, vpliv odvzema prostosti na osebnost oškodovanca, intenzivnost posega v njegovo družinsko in socialno življenje, ugled, ki ga je oškodovanec prej užival v svojem okolju, odnos okolja do njega po obsodbi oziroma po odvzemu prostosti, teža in narava kaznivega dejanja in vse druge okoliščine, ki so vplivale na trajanje in intenzivnost duševnih bolečin zaradi posega v osebno svobodo.
V določbi 34. člena ZSVarPre je jasno določena ne samo dolžnost upravičenca do izredne denarne socialne pomoči, da v določenem roku centru za socialno delo predloži dokazila o namenski porabi sredstev, ampak v primeru, da upravičenec tega ne stori v roku ali se iz dokazil ugotovi, da sredstva niso bila uporabljena namensko ali ne v roku, tudi jasno določene posledice in sicer, da ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči. Ni pa v citirani določbi 34. člena ZSVarPre določene obveznosti in tudi ne posledica za primer, kot je obravnavani, ko je upravičencu do izredne denarne socialne pomoči naknadno priznana še razlika med že priznanim in izplačanim zneskom izredne denarne socialne pomoči in na novo določenim zneskom zaradi na novo določenega minimalnega osebnega dohodka.
ZLNDL člen 2, 2/1. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 37, 39. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9. ZPP člen 3, 3/3, 140, 140/1, 154, 154/3, 195, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 343, 343/4, 358, 358-5. ZOdvT tarifna številka 3220.
ugotovitev lastninske pravice - družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pravica uporabe - pravica uživanja - teleološka redukcija - realizirana pogodba - nacionalizirano zemljišče - obseg zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - izvenknjižni prenos pravice uporabe - dobra vera - uporaba zemljišča - zmotna uporaba materialnega prava - sodba na podlagi pripoznave - zamudna sodba - navadni sosporniki - dopustnost pritožbe - pravilnost vročitve - dejanski prejem sodnega pisanja - nadomestna vročitev
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih dejstev pravilno zaključilo, da sta pravna prednika tožnice na podlagi določbe prvega odstavka 2. člena ZLNDL kot imetnika pravice uporabe postala dejanska lastnika sporne nepremičnine.
Pravica uporabe (prej pravica uživanja) se je lahko prenašala izvenknjižno, saj je bilo bistvenega pomena, kdo je imel nepremičnino v družbeni lastnini dejansko v posesti.