CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00020475
ZGD-1 člen 263. ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost članov poslovodstva - prosta podjetniška presoja - merila - pravno relevantna dejstva - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - ravnanje v dobro družbe
Čeprav pravilo "proste podjetniške presoje" pri nas ni izrecno uzakonjeno, je sodna praksa pri nas dopustila njegovo primerno uporabo v primerih presoje odgovornosti poslovodstva gospodarske družbe na podlagi določb ZGD-11. To pravilo je lahko v pomoč (tudi) sodiščem pri določitvi primerov, ko gre za sprejemanje popolnoma poslovnih odločitev, ki nimajo za posledico odškodninske odgovornosti poslovodij gospodarskih družb. Merila oz. zahteve, ki morajo biti podane, da je mogoče govoriti o polju proste podjetniške presoje, so naslednja:
a) mora iti za poslovno odločitev; njeno nasprotje so pravno regulirane odločitve;
b) uprava mora ravnati v dobro družbe, kar se presoja "ex ante";
c) ravnanje uprave ne smejo uravnavati njeni posebni interesi ali tuji vplivi;
d) člani uprave morajo sprejeti sporne odločitve na podlagi primernih informacij;
ZDR-1 člen 136, 136/1, 164.. OZ člen 86.. ZDR člen 126.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - plačilo razlike plače - ničnost
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o nadomestilu za neizrabljeni letni dopust za leto 2016 napačno izpostavilo kot bistveno vprašanje, ali je tožnik zahteval izrabo sorazmernega dela letnega dopusta za leto 2016. Prav tako je v zvezi s tem napačno zaključilo, da tožnikova zahteva glede tega ni bila ustrezna, kar naj bi utemeljevalo zavrnitev zahtevka. Pritožba v zvezi s tem utemeljeno izpostavlja, da se je tožnik po prejemu odpovedi (15. 1. 2016) z nadrejenim, ki je to potrdil zaslišan kot priča, celo dogovoril, da bo v času odpovednega roka (ki bi se iztekel 11. 3. 2016) postopno koristil preostali del letnega dopusta za leto 2015 ter sorazmerni del letnega dopusta za leto 2016. Tožnik je do 23. 2. 2016, ko je bil hospitaliziran, nato pa v bolniškem staležu (zaradi česar mu je delovno razmerje prenehalo z zamikom - 8. 4. 2016), uspel izrabiti preostanek letnega dopusta za leto 2015, ne pa tudi sorazmernega dela letnega dopusta za leto 2016, kar je predmet te pravde.
Delavec je tako upravičen do denarnega nadomestila, če pravice do letnega dopusta zaradi prenehanja delovnega razmerja ni bilo možno koristiti. Takšna nezmožnost nastane npr. zaradi nepredvidljive bolezni, kot v konkretnem primeru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00020371
ZPP-UPB3 člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-15, 354, 354/1, 355. ZVPSBNO člen 4.
pogodba o sofinanciranju - evropska sredstva - protispisnost - zmotna uporaba materialnega prava - relativna bistvena kršitev določb postopka - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje - državna pomoč
Strošek in projekt morata biti v medsebojni zvezi, kar izhaja že iz narave pojma upravičenih stroškov. Strošek, ki ni neposredno povezan s projektom, ni upravičen do sofinanciranja evropskih sredstev. Zaradi te povezave, na kar upravičeno opozarja obravnavana pritožba, je nujno potrebno rezultate razvoja omenjenih prvih devet iteracij vključiti v nadaljnji razvoj in vzpostavitev sistema IKC.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00023245
URS člen 26. ZKP člen 110, 110/3, 215, 215/3. ZPP člen 8, 212, 213, 214, 215, 339, 339/2, 339/2-14.
protipraven zaseg vozila v kazenskem postopku - razdružitev - odškodninska odgovornost države - protipravnost - prekinitev vzročne zveze
Izročitev vozila tožeči stranki v tem primeru do razdružitve z nadgradnjo ni bila možna, saj je nadgradnja predstavljala dokaz v kazenskem postopku. Tožeča stranka je takoj po zasegu predlagala, da zaradi zapletenega postopka razdružitve in možnosti nastanka znatne škode v primeru nepravilne razdružitve, sama izvede razdružitev. S tem je izrazila svojo voljo, da sama opravi razdružitev. Tožena stranka je temu predlogu sledila in tožeči stranki omogočila razdružitev 9. 6. 2014, vendar do nje iz razlogov na strani tožeče stranke ni prišlo. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožena stranka v tem primeru izvršila svoje dolžno ravnanje glede zahteve za vračilo vozila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00020699
URS člen 25. ZGD-1 člen 40, 40/2, 52, 52/1, 318, 512, 513. ZRev-2 člen 38. ZNP člen 37. ZPP člen 338, 339, 339/2, 339/2-14.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti - standard obrazloženosti odločbe - pravica do pritožbe - procesna legitimacija predlagatelja - zastopanje družbe - upravičenje za zastopanje - notranje omejitve zastopanja - zloraba pravice - pravni interes delničarja ali družbenika - posebna revizija - sklep družbenika - procesna predpostavka za sodno uveljavljanje pravice - koncern
Kot izhaja iz priloženih podatkov Trgovinskega registra Okrajnega sodišča Landshut, je bil A. M. upravičen zastopati predlagatelja samostojno in brez omejitev, čemur sicer nasprotni udeleženec niti ne nasprotuje, zato je treba v tem sodnem postopku proti nasprotnemu udeležencu upoštevati stanje v trgovinskem registru.
Družbenik ima pravico, da s pomočjo neodvisnih zunanjih strokovnjakov preveri poslovanje nasprotnega udeleženca. Ukrep za pregled in nadzor dela direktorice nasprotnega udeleženca je povsem zakonit in legitimen interes vsakega družbenika. Sodišče druge stopnje na podlagi procesnega gradiva v spisu ni prišlo do zaključka, da je namen predmetnega predloga nagajanje in škodovanje nasprotnemu udeležencu, zlasti pa njegovi direktorici. Vsak družbenik ima tako rekoč neomejeno pravico do informacij in vpogleda. Zaradi povezanosti vseh družb v Skupini, kjer se izvaja posebna revizija na ravni matične družbe C. GmbH, zahteva predlagatelja ne more predstavljati nobene zlorabe pravice do obveščenosti po 512. členu ZGD-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020736
OZ člen 20, 20/3, 240, 668, 668/2, 671, 674, 854. ZPP člen 7, 212. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 1, 1/1, 4. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 4, 4/1, 4/1-b, 5, 5/1.
odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - pogodbena odškodninska obveznost - razpravno načelo - nezatrjevana dejstva - carinjenje blaga - uvoz blaga - prevoz blaga - glavna obveznost - pogajanja pred sklenitvijo pogodbe - špedicijska pogodba - prevozna pogodba - tipično izpolnitveno ravnanje - sklenitvena in izpolnitvena faza pravnega posla - bistvene sestavine pogodbe - tovorni list - obstoj pogodbenega razmerja - razmerje z mednarodnim elementom - sprememba pogodbe - neutemeljen odstop od pogodbe
Po presoji pritožbenega sodišča je s tem, ko je tožena stranka tožeči stranki sporočila, da uvoznega carinjenja ne bo opravila in ji hkrati ponudila izvedbo postopka tranzitnega carinjenja in dala novo ponudbo za prevoz, tožeča stranka pa je to sprejela (potrdila), prišlo do spremembe predmeta prvotne pogodbe. Ker se je torej tožeča stranka strinjala, da tožena stranka namesto uvoznega carinjenja izvede carinski tranzitni postopek, za odločitev o tožbenem zahtevku ni (več) pomembno, zakaj je tožena stranka odpovedala prvotno dogovorjeno storitev uvoznega carinjenja. Tak zaključek izhaja tudi iz navedbe tožeče stranke, da je bil po tem, ko tožena stranka uvoznega carinjenja ni želela opraviti, njen namen, da novi špediter prevzame zgolj carinjenje. Tožeča stranka torej po tem, ko ji je tožena stranka sporočila, da uvoznega carinjenja ne bo opravila, ni vztrajala pri (prvotni) izpolnitvi niti ni od pogodbe odstopila (prim. drugi odstavek 668. člena OZ). Pač pa je pristala na to, da tožena stranka opravi postopek tranzitnega carinjenja. Zato je tudi sama iskala novega špediterja. Spremenjeno pogodbo pa sta nato pravdni stranki začeli izvajati.
Kot izhaja iz neprerekanih navedb pravdnih strank, torej do prevoza blaga 26. 4. 2013 ni prišlo zato, ker (1) tožeča stranka toženi stranki 25. 4. 2013 ni sporočila vseh potrebnih podatkov in dokumentov, ker (2) je tožeča stranka toženi stranki sporočila, da noben špediter ni pripravljen opraviti carinjenja, ne da bi hkrati opravil tudi prevoz in ker (3) ji je istega dne tudi sporočila, da je našla drugega špediterja, ki bo opravil kompletno logistiko (carinjenje in prevoz blaga). Tožeča stranka je bila tista, ki je odstopila od (spremenjene) pogodbe, pri čemer so bili razlogi za odstop od te pogodbe v sferi tožeče stranke. Po tistem, ko se je strinjala, da tožena stranka izvede carinski tranzitni postopek in prevoz, ni našla špediterja, ki bi opravil le uvozno carinjenje brez prevoza. Zato toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, ki naj bi bilo v tem, da je ta nenadoma in neutemeljeno odpovedala opravo naročenih storitev prevoza in carinjenja. Posledično ne more odgovarjati niti za škodo, ki naj bi jo tožeča stranka utrpela zaradi zamude z izpolnitvijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020689
OZ člen 105, 105/2, 107, 131, 131/1, 171, 171/2, 289, 299, 619, 637, 639, 639/5, 648. ZGO-1 člen 82, 82/2, 88, 88/2. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-3.
podjemna pogodba - povzročitev škode - poslovna odškodninska odgovornost - soodgovornost oziroma prispevek oškodovanca - pravila skrbnosti in stroke - zamuda z izpolnitvijo - odstop od pogodbe - dodaten rok za izpolnitev - odstop po volji naročnika - nasprotna terjatev - procesni pobot - zmotna uporaba materialnega prava
Od vsakogar, ki ravna z določeno stvarjo, se pričakuje, da bo ravnal v skladu s splošno poznanimi pravili, po katerih se lahko prepreči nastanek kakšne škode zase ali za druge.
kolektivni delovni spor - reprezentativnost sindikata - predlog za začetek postopka - sindikat - molk organa - določitev reprezentativnosti sindikata
Sodišče prve stopnje je dopis z dne 6. 2. 2018 štelo tudi kot novo zahtevo po drugem odstavku 72. člena ZDSS-1, na katero se delodajalec v nadaljnjih sedmih dneh ni odzval (molk nasprotnega udeleženca). Dne 15. 2. 2018 je začel teči rok 30 dni za uveljavljanje sodnega varstva, ki se je iztekel 16. 3. 2018, predlagatelj pa je predlog vložil šele 24. 4. 2018, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepoznega (274. člen ZPP).
Tudi če bi se dopis z dne 6. 2. 2018 štel kot novi predlog za začetek postopka v zvezi z določitvijo reprezentativnosti sindikata po 50. členu ZDSS-1, tudi v tem primeru niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko presojo predloga z dne 24. 4. 2018, saj predlagatelj pri nasprotnem udeležencu pred tem ni podal nove zahteve, kot to nalaga drugi odstavek 72. člena ZDSS-1.
alternativni način izvršitve kazni zapora - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročanje mnenja strankam - pravica do izjave obdolženca - kršitev pravice do izjave
Tudi v postopku odločanja o predlogu za alternativno izvršitev zaporne kazni mora biti v skladu z 22. členom URS, obsojencu dana možnost izjave o celotnem zbranem procesnem gradivu, ki vpliva na odločitev sodišča (mnenje CSD, ODT itd.).
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 3. ZPP člen 1, 154, 154/3, 185, 185/1, 326, 326/2, 337, 337/2, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14. ZDru-1 člen 13, 13/1, 14.
spor iz drugih civilnopravnih razmerij - sindikat - pravila društva - sindikalna svoboda - razveljavitev volitev - imenovanje članov - pogoji za kandidiranje - statut - kršitev zakona ali statuta - nezakonitost sklepov organov sindikata - dopolnilna sodba - privolitev v spremembo tožbe - sklep o spremembi tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - oblikovalni zahtevek - ugovor aktivne legitimacije - pritožbene novote - zavrnitev sorazmerno majhnega dela zahtevka
Avtonomija sindikatov v zunanjih odnosih ne pomeni, da lahko vsakokratni organi v notranjih razmerjih prilagajajo statutarne določbe skladno s svojim pojmovanjem interesa sindikata. Sindikat mora pravila, ki si jih predpiše, spoštovati, saj so njegovi člani le na ta način varovani pred samovoljo in arbitrarnostjo organov sindikata.
Sodišče mora odločiti o dovolitvi spremembe tožbe le, če ji tožena stranka nasprotuje; če se s spremembo strinja ali če se spusti v obravnavanje po spremenjeni tožbi, pa ni razloga za izdajo posebnega sklepa o spremembi tožbe.
KZ-1 člen 241, 241/1.. ZDR-1 člen 20, 20/1, 110, 110/1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - seznanitev s kršitvijo
Seznanitev s sklepom o preiskavi sama po sebi (brez ustrezne dodatne utemeljitve) ne dokazuje, da je pristojna oseba že takrat ugotovila, da je delavec kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, kot tudi, da ima njegova kršitev vse znake kaznivega dejanja (upoštevajoč npr. kvaliteto dokazov, ki so bili navedeni v sklepu o preiskavi, dostopnost teh dokazov delodajalcu).
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - procesna sposobnost - opravljen pravniški državni izpit
Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka, pri tem pa ni niti navedel in tudi ne izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, kar je pogoj za vložitev takšnega predloga po četrtem odstavku 86. člena ZPP. Zato je predlog zakonito zavržen.
izvršba na nepremičnino - izpraznitev in izročitev nepremičnin - plačilo kupnine - obrazložitev - izselitev iz nepremičnine - zavezanec za izročitev nepremičnine - rok za izselitev - primeren rok
Glede ravnanja sodišča prve stopnje, ki je v obrazložitvi svojega sklepa zapisalo le, da je določilo rok za izselitev, je treba upoštevati, da gre le za vprašanje določitve paricijskega roka, torej postransko odločitev. Breme stranke je, da sodišču navede razloge, ki utemeljujejo določitev daljšega roka. Če stranka teh razlogov ne navede, tudi sodišče določitve dolžine roka ni dolžno posebej obrazložiti.
Pritožnika navajata, da izpodbijani sklep ni obrazložen glede pravočasnosti plačila kupnine. Na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP višje sodišče zatrjevano kršitev lahko odpravi, že zato pritožnik s tako pritožbo ne more uspeti.
Edina zavezanka za izročitev in izpraznitev nepremičnine je zastaviteljica, to je dolžnica.
oporočna razpolaganja - določitev dednih deležev - obseg zapuščine - sporazum o delitvi zapuščine - razlaga oporoke - oporočiteljev namen
Neutemeljeno je stališče obeh pritožb, da bi moralo sodišče prve stopnje v sklepu o dedovanju upoštevati v oporoki določeno fizično delitev nepremičnine. V času sestave oporoke zapustnik ni bil izključni lastnik hiše, zato je ni mogel razdeliti v naravi oziroma ni mogel s hišo kot celoto pravno veljavno razpolagati. Dokler je stvar v solastnini, solastnik tudi ne more imeti izključne lastninske pravice na posameznem delu stvari (v obravnavanem primeru na posameznem stanovanju v sporni hiši), zato tudi ne more prosto razpolagati s točno določenim (realnim) delom stvari.
Ker nepremičnine med dediče ni bilo mogoče razdeliti v naravi, je pristop sodišča prve stopnje, ki je realne dele nepremičnine (hiše), ki dedičem pripadajo po oporoki (denarno) ovrednotilo v razmerju do vrednosti celotne nepremičnine (hiše) in jim določilo dedne deleže v tem razmerju, glede na okoliščine primera še najbolj ustrezen.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu v izvršilnem postopku - izpraznitev nepremičnin - izpraznitev dela nepremičnine - solastniški delež na nepremičnini
Po oceni pritožbenega sodišča določba drugega odstavka 192. člena ZIZ zajema samo primere prodaje celotne nepremičnine oziroma primere, v katerih kupec postane izključni lastnik nepremičnine, ne pa tudi primere, ko se prodaja solastniški delež nepremičnine dolžnika in posledično dolžniku naloži izselitev in izpraznitev iz nepremičnine. Namen izvršilnega postopka je v čim hitrejšem poplačilu upnikove terjatve, določbe ZIZ-a pa nikjer ne omogočajo kontradiktornega postopka, v katerem bi se ugotavljalo, ali ima dolžnik po prodaji pravni naslov za bivanje v prodani nepremičnini.
Glede vprašanja kdaj gre za spremembo vrste periodičnega dohodka je svoje stališče zavzelo tudi že pritožbeno sodišče. Poudarilo je, da se skladno s 15. členom ZUPJS pri ugotavljanju materialnega položaja posameznika oziroma družine primarno upoštevajo podatki o dohodkih iz preteklega leta, razen kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnih dohodkov, definiranih v 8. točki 3. člena ZUPJS. V takem primeru, torej če je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka, se izjemoma periodični dohodek, ki ga oseba ne prejema več ne upošteva, upošteva pa se novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov (sedmi odstavek 15. člena ZUPJS). V 13. členu ZUPJS je v 2. točki določeno, da se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek zmanjša za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. V drugem odstavku 13. člena ZUPJS pa je določeno, da se za periodične dohodke štejejo plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih oseba prejema v enakih ali podobnih zneskih, v enakih ali podobnih časovnih obdobjih. Pritožbeno sodišče je opozorilo tudi na stališča Vrhovnega sodišča RS zavzeto v sodbi opr. št. VIII Ips 130/2016 z dne 25. 10. 2016 in sicer, da za različno obravnavo upravičencev pri ugotavljanju materialnega položaja glede na to, ali izgubijo periodični dohodek, ali pa se ta bistveno zmanjša, ni razumnega razloga. V obeh primerih se namreč materialni položaj upravičencev občutno poslabša.
neupravičen pripor - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve svobode (pripor)
Odškodnina za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode praviloma zajema vse škodne posledice na nepremoženjskem področju.
Pri ugotavljanju obsega nepremoženjske škode in posledično pri odmeri višine odškodnine se upošteva trajanje pripora, razmere v priporu, vpliv odvzema prostosti na osebnost oškodovanca, intenzivnost posega v njegovo družinsko in socialno življenje, ugled, ki ga je oškodovanec prej užival v svojem okolju, odnos okolja do njega po obsodbi oziroma po odvzemu prostosti, teža in narava kaznivega dejanja in vse druge okoliščine, ki so vplivale na trajanje in intenzivnost duševnih bolečin zaradi posega v osebno svobodo.
Za presojo, ali je izpodbijana odločitev o prekinitvi postopka utemeljena, je ključno, ali je zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja odločitev o zakonitosti odpovedi zakupne pogodbe s strani tožeče stranke z dne 25. 1. 2016 predhodno vprašanje za odločitev o tožbenem zahtevku v tej pravdi, pravilen (ali ne). V kolikor je pravilen, pa je (bila) odločitev, ali bo samo reševalo predhodno vprašanje ali ne, v dispoziciji sodišča prve stopnje (in ne strank).
Kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 ni mogoče storiti brez namena protipravne prilastitve (animus furandi), pogoj zanj pa je zavest o tuji stvari.
neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - trditveno in dokazno breme - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - obstoj terjatev - odstop terjatev - stranski intervenient
Tožena stranka je šele na naroku za glavno obravnavo 16. 12. 2015 prvič trdila, da so bile predmet odstopa vse vtoževane terjatve, vendar navedenega ni konkretizirala upoštevaje, da je pred tem trditve o odstopu vtoževanih terjatev podal le stranski intervenient na njeni strani, pri čemer je trdil le, da so bile predmet odstopa zgolj nekatere vtoževane terjatve. Upoštevaje navedene okoliščine je zmoten zaključek sodišča prve stopnje o prevalitvi trditvenega in dokaznega bremena, da vtoževane terjatve niso bile predmet odstopov, na tožečo stranko.