CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020689
OZ člen 105, 105/2, 107, 131, 131/1, 171, 171/2, 289, 299, 619, 637, 639, 639/5, 648. ZGO-1 člen 82, 82/2, 88, 88/2. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-3.
podjemna pogodba - povzročitev škode - poslovna odškodninska odgovornost - soodgovornost oziroma prispevek oškodovanca - pravila skrbnosti in stroke - zamuda z izpolnitvijo - odstop od pogodbe - dodaten rok za izpolnitev - odstop po volji naročnika - nasprotna terjatev - procesni pobot - zmotna uporaba materialnega prava
Od vsakogar, ki ravna z določeno stvarjo, se pričakuje, da bo ravnal v skladu s splošno poznanimi pravili, po katerih se lahko prepreči nastanek kakšne škode zase ali za druge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020736
OZ člen 20, 20/3, 240, 668, 668/2, 671, 674, 854. ZPP člen 7, 212. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 1, 1/1, 4. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 4, 4/1, 4/1-b, 5, 5/1.
odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - pogodbena odškodninska obveznost - razpravno načelo - nezatrjevana dejstva - carinjenje blaga - uvoz blaga - prevoz blaga - glavna obveznost - pogajanja pred sklenitvijo pogodbe - špedicijska pogodba - prevozna pogodba - tipično izpolnitveno ravnanje - sklenitvena in izpolnitvena faza pravnega posla - bistvene sestavine pogodbe - tovorni list - obstoj pogodbenega razmerja - razmerje z mednarodnim elementom - sprememba pogodbe - neutemeljen odstop od pogodbe
Po presoji pritožbenega sodišča je s tem, ko je tožena stranka tožeči stranki sporočila, da uvoznega carinjenja ne bo opravila in ji hkrati ponudila izvedbo postopka tranzitnega carinjenja in dala novo ponudbo za prevoz, tožeča stranka pa je to sprejela (potrdila), prišlo do spremembe predmeta prvotne pogodbe. Ker se je torej tožeča stranka strinjala, da tožena stranka namesto uvoznega carinjenja izvede carinski tranzitni postopek, za odločitev o tožbenem zahtevku ni (več) pomembno, zakaj je tožena stranka odpovedala prvotno dogovorjeno storitev uvoznega carinjenja. Tak zaključek izhaja tudi iz navedbe tožeče stranke, da je bil po tem, ko tožena stranka uvoznega carinjenja ni želela opraviti, njen namen, da novi špediter prevzame zgolj carinjenje. Tožeča stranka torej po tem, ko ji je tožena stranka sporočila, da uvoznega carinjenja ne bo opravila, ni vztrajala pri (prvotni) izpolnitvi niti ni od pogodbe odstopila (prim. drugi odstavek 668. člena OZ). Pač pa je pristala na to, da tožena stranka opravi postopek tranzitnega carinjenja. Zato je tudi sama iskala novega špediterja. Spremenjeno pogodbo pa sta nato pravdni stranki začeli izvajati.
Kot izhaja iz neprerekanih navedb pravdnih strank, torej do prevoza blaga 26. 4. 2013 ni prišlo zato, ker (1) tožeča stranka toženi stranki 25. 4. 2013 ni sporočila vseh potrebnih podatkov in dokumentov, ker (2) je tožeča stranka toženi stranki sporočila, da noben špediter ni pripravljen opraviti carinjenja, ne da bi hkrati opravil tudi prevoz in ker (3) ji je istega dne tudi sporočila, da je našla drugega špediterja, ki bo opravil kompletno logistiko (carinjenje in prevoz blaga). Tožeča stranka je bila tista, ki je odstopila od (spremenjene) pogodbe, pri čemer so bili razlogi za odstop od te pogodbe v sferi tožeče stranke. Po tistem, ko se je strinjala, da tožena stranka izvede carinski tranzitni postopek in prevoz, ni našla špediterja, ki bi opravil le uvozno carinjenje brez prevoza. Zato toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, ki naj bi bilo v tem, da je ta nenadoma in neutemeljeno odpovedala opravo naročenih storitev prevoza in carinjenja. Posledično ne more odgovarjati niti za škodo, ki naj bi jo tožeča stranka utrpela zaradi zamude z izpolnitvijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00023245
URS člen 26. ZKP člen 110, 110/3, 215, 215/3. ZPP člen 8, 212, 213, 214, 215, 339, 339/2, 339/2-14.
protipraven zaseg vozila v kazenskem postopku - razdružitev - odškodninska odgovornost države - protipravnost - prekinitev vzročne zveze
Izročitev vozila tožeči stranki v tem primeru do razdružitve z nadgradnjo ni bila možna, saj je nadgradnja predstavljala dokaz v kazenskem postopku. Tožeča stranka je takoj po zasegu predlagala, da zaradi zapletenega postopka razdružitve in možnosti nastanka znatne škode v primeru nepravilne razdružitve, sama izvede razdružitev. S tem je izrazila svojo voljo, da sama opravi razdružitev. Tožena stranka je temu predlogu sledila in tožeči stranki omogočila razdružitev 9. 6. 2014, vendar do nje iz razlogov na strani tožeče stranke ni prišlo. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožena stranka v tem primeru izvršila svoje dolžno ravnanje glede zahteve za vračilo vozila.
Čeprav tožnica tožbe ni umaknila (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznosti.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda - predlog za dopustitev revizije - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Bistvo predloga za dopustitev revizije je v konkretni in natančni opredelitvi pomembnega pravnega vprašanja, medtem ko je bistvo revizije v obrazložitvi nezakonitosti sodbe.
Pritožnik je vlogo za vrnitev v prejšnje stanje (naslovljeno kot "Predlog za vrnitev v prejšnje stanje za dopustitev revizije") vložil prepozno.
Če je predlog vrnitev v prejšnje stanje podan po šestih mesecih od dneva zamude, se ne more več zahtevati.
alternativni način izvršitve kazni zapora - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročanje mnenja strankam - pravica do izjave obdolženca - kršitev pravice do izjave
Tudi v postopku odločanja o predlogu za alternativno izvršitev zaporne kazni mora biti v skladu z 22. členom URS, obsojencu dana možnost izjave o celotnem zbranem procesnem gradivu, ki vpliva na odločitev sodišča (mnenje CSD, ODT itd.).
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00021304
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 270, 270/3, 270/4, 272, 272/2.. ZDR-1 člen 33, 118.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - težko nadomestljiva škoda
Tožnica ni navajala, da bi bila uveljavitev njene terjatve zoper toženko onemogočena ali precej otežena. Prav tako ni navajala, da bi bila odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile. V zvezi z nastajanjem težko nadomestljive škode je tožnica navedla, da prejema plačo in ni prejemnica nadomestila za čas brezposelnosti. Le navedla je, da mora preživljati hčer, ki se redno šola, vendar tega dejstva ni z ničemer izkazovala. Z ničemer ni izkazana trditev, da bo ogroženo preživljanje njene družine. Prav tako je tožnica le navedla, da toženka z izdajo začasne odredbe ne bo utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnici, teh navedb pa ni z ničemer izkazala. Glede na pravilno ugotovitev, da tožnica ni verjetno izkazala nobene od predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da niso podani pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe.
ZJN-2 člen 109a, 109a/1, 109a/1-4, 109a/5. ZRev-2 člen 39, 39/2, 39/2-1. ZP-1 člen 6a, 8, 25a, 26, 26/6. KZ-1 člen 30, 30/2, 30/3. Uredba (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES člen 1.
prekršek in odgovornost zanj - javno naročanje - razpisna dokumentacija - kršitev pravil revidiranja - neresnična izjava ali dokazilo v ponudbi - administrativna napaka - dejanska zmota - zakonski znaki prekrška - izločitev iz postopka javnega naročanja - prekršek neznatnega pomena - sankcija za prekršek - splošna pravila za odmero sankcije
Pritožbi ne problematizirata ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolžena pravna oseba kot ponudnik v postopku oddaje javnega naročila dala izjavo, ki jo je v njenem imenu in na njen račun lastnoročno podpisal direktor - odgovorna oseba A. A., da pravna oseba ni v postopku pri Agenciji za nadzor nad revidiranjem ali da ni bil s strani Agencije izrečen ukrep, temveč v pritožbenih navedbah uveljavljata, da je bila izjava dana in podpisana v zmoti, češ da je predsednik sveta naročnika v posvetu z revizorko izrazil stališče, da se izjava ne nanaša na pravno osebo, temveč na osebo revizorja, ki je bil namenjen za izvedbo postopka revizije pri naročniku, kar je bil predmet javnega naročila. Sodišče prve stopnje je navedeno zatrjevano dejstvo utemeljeno zavrnilo ter se pri tem prepričljivo oprlo tudi na listinsko dokumentacijo, zlasti na izjavo o izpolnjevanju pogojev, ki jo je v imenu ponudnika podpisal njen direktor A. A., iz katere že z jezikovno razlago besedila izjave, ko je uporabljena dikcija „nismo v postopku“ jasno izhaja, da se je izjava nanašala na pravno osebo in ne na posameznega revizorja, ki bo sodeloval pri izvedbi predmetnega javnega naročila. Ob tem pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, da se predmetna izjava že po naravi stvari ter na logični in izkustveni ravni ni mogla nanašati na osebo revizorja, ker posamezni revizor niti ni bil ponudnik v postopku oddaje javnega naročila, temveč je ponudnik bila obdolžena pravna oseba, v imenu katere je ponudbo oddal njen direktor.
Pritožba obdolžene pravne osebe tudi neutemeljeno uveljavlja, da naj bi se kot relevantna izjava za obstoj prekrška lahko upoštevala le tista izjava, ki bi bila neresnična o okoliščinah kršenja pravil revidiranja, obdolžena pravna oseba pa je bila v postopku pri Agenciji le zaradi administrativne napake v statističnem poročanju. Navedenega pritožbenega stališča pritožbeno sodišče ne sprejema in zato tudi zavrača sklicevanje pritožbe na Uredbo EU št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.4.2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES, po kateri po stališču pritožbe administrativne napake v statističnem poročanju niso napake pri revidiranju in ne predstavljajo kršitev pravil revidiranja.
Določba 4. točke prvega odstavka 109.a člena ZJN-2 je jasna in kot prekršek določa dejanje, s katerim ponudnik v ponudbi vedoma ali z zavestno malomarnostjo da neresnično izjavo ali dokazilo. Resničnost izjave pa se presoja glede na pogoje, ki jih v razpisni dokumentaciji v postopku oddaje javnega naročila zahteva naročnik. V konkretnem primeru ni dvoma, da je naročnik kot pogoj za ponudnika zahteval izjavo, da ponudnik ni v postopku pri Agenciji, ali da mu s strani Agencije ni izrečen ukrep.
ZDR-1 člen 136, 136/1, 164.. OZ člen 86.. ZDR člen 126.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - plačilo razlike plače - ničnost
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o nadomestilu za neizrabljeni letni dopust za leto 2016 napačno izpostavilo kot bistveno vprašanje, ali je tožnik zahteval izrabo sorazmernega dela letnega dopusta za leto 2016. Prav tako je v zvezi s tem napačno zaključilo, da tožnikova zahteva glede tega ni bila ustrezna, kar naj bi utemeljevalo zavrnitev zahtevka. Pritožba v zvezi s tem utemeljeno izpostavlja, da se je tožnik po prejemu odpovedi (15. 1. 2016) z nadrejenim, ki je to potrdil zaslišan kot priča, celo dogovoril, da bo v času odpovednega roka (ki bi se iztekel 11. 3. 2016) postopno koristil preostali del letnega dopusta za leto 2015 ter sorazmerni del letnega dopusta za leto 2016. Tožnik je do 23. 2. 2016, ko je bil hospitaliziran, nato pa v bolniškem staležu (zaradi česar mu je delovno razmerje prenehalo z zamikom - 8. 4. 2016), uspel izrabiti preostanek letnega dopusta za leto 2015, ne pa tudi sorazmernega dela letnega dopusta za leto 2016, kar je predmet te pravde.
Delavec je tako upravičen do denarnega nadomestila, če pravice do letnega dopusta zaradi prenehanja delovnega razmerja ni bilo možno koristiti. Takšna nezmožnost nastane npr. zaradi nepredvidljive bolezni, kot v konkretnem primeru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00020652
ZZK-1 člen 94, 94/2, 94/2-3, 94/2-3(1). ZPP člen 212, 214.
prodajna pogodba za nepremičnino - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - prepoved odtujitve in obremenitve - začetek stečajnega postopka - izločitvena pravica - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - enostranski pravni posel - poziv - obstoj zemljiškoknjižnega dovolila - pravna kvalifikacija - neprerekana dejstva - tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - specifikacija tožbenega zahtevka
Izvršitev razpolagalnega pravnega posla ne pomeni izročitve zemljiškoknjižnega dovolila kupcu, temveč overitev podpisa prodajalca na njem oziroma sestavo notarske zapisa, v katerem je vsebovano zemljiškoknjižno dovolilo. Zemljiškoknjižno dovolilo je namreč enostranski pravni posel, saj zavezuje le prodajalca. Zgolj njegova ne izročitev kupcu prodajalca tako ne odvezuje obveznosti, ki iz njega izhajajo.
Ker zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice ne more biti drugačno kot overjeno, poziv za prevzem zemljiškoknjižnega dovolila predpostavlja, da je bil opravljen razpolagalni posel, torej da je bilo zemljiškoknjižno dovolilo napisano, podpisano, overjeno in pripravljeno za prevzem s strani tožeče stranke.
Zmotno je stališče tožene stranke v pritožbi, da tožnik nikoli ni prerekal njenih trditev, da razpolagalni posel ni bil opravljen. Omenjene trditve namreč pomenijo tudi pravno kvalifikacijo ravnanja, ne gre le za zatrjevanje dejstva. Člen 214 ZPP pa se nanaša le na dejstva, ne pa na pravne kvalifikacije.
Ni potrebno, da bi tožbeni zahtevek na izročitev zemljiškoknjižnega dovolila vseboval celotno besedilo dovolila z datumom izdaje, saj je predmetni zahtevek dovolj specificiran s tem, da je iz njega razvidno, da gre za zemljiško dovolilo v breme tožene stranke in v korist tožeče stranke za dovolitev vpisa lastninske pravice na cit. sporni nepremičnini. S tem so definirane vse bistvene sestavine, potrebne za vpis lastninske pravice tožnika v zemljiško knjigo.
delitev solastnine - fizična delitev solastnine - civilna delitev solastnine - upravičen interes - upravičen interes solastnika do določenega dela stvari
Želje solastnikov se pri delitvi solastne stvari upoštevajo, če so podprte z dejanskimi okoliščinami. Gola želja pa za izkaz upravičenega interesa ne zadostuje.
Ker je izpolnitev obveznosti iz zadnje faze projekta po Ponudbi in Pogodbi predstavljalo posredovanje psd datotek, pred izročitvijo oziroma prejemom teh datotek ni mogoče govoriti o predaji zadnje faze projekta.
Ob dogovorjeni samostojnosti vsake faze se tožena stranka obveznosti za plačilo zadnjih dveh faz projekta ne more razbremeniti s sklicevanjem na napake tožeče stranke v predhodno zaključeni fazi.
Tožnik je bil v pravnem pouku izpodbijane odločbe tožene stranke pravilno poučen o možnosti vložitve tožbe pri sodišču prve stopnje v 30 dneh od vročitve dokončne odločbe. Tožnik je tožbo v nasprotju s pravnim poukom vložil po preteku 30 dnevnega zakonsko določenega roka za vložitev tožbe. Zato je pravilno zavržena.
odločitev o pravdnih stroških - priglasitev stroškov v postopku - ekonomski interes - pravni interes - pravni interes za sodno varstvo - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je obstoj pravnega interesa osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe ter vseh rednih in izrednih pravnih sredstev. Ker si deseti toženec s tu obravnavano pritožbo svojega pravnega in ekonomskega položaja ne bi mogel izboljšati, ker mu je sodišče že priznalo višje stroške, kot jih je priglasil naknadno in kot bi jih lahko priznalo sodišče, če bi o njih v primeru razveljavitve izpodbijanega sklepa ponovno odločalo, je bilo treba njegovo pritožbo zavreči kot nedovoljeno (352. člen ZPP).
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - kaznivo dejanje goljufije
V nasprotju z zmotnim prepričanjem pritožbe, da negativna ocena sodišča prve stopnje temelji izključno na dejstvu večkratnih obsodb, pa je prvostopno sodišče pri svoji presoji pravilno upoštevalo tudi dejstvo, da je obsojencu v obravnavani zadevi že poklonilo zaupanje in mu izreklo kazensko sankcijo opominjevalne narave, pri tem pa rok za izpolnitev posebnega pogoja kar dvakrat podaljšalo, vendar to pri obsojencu ni doseglo namena kaznovanja, saj mu je bila kasneje zaradi neizpolnitve posebnega pogoja pogojna obsodba preklicana.
KZ-1 člen 241, 241/1.. ZDR-1 člen 20, 20/1, 110, 110/1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - seznanitev s kršitvijo
Seznanitev s sklepom o preiskavi sama po sebi (brez ustrezne dodatne utemeljitve) ne dokazuje, da je pristojna oseba že takrat ugotovila, da je delavec kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, kot tudi, da ima njegova kršitev vse znake kaznivega dejanja (upoštevajoč npr. kvaliteto dokazov, ki so bili navedeni v sklepu o preiskavi, dostopnost teh dokazov delodajalcu).
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00020185
ZIZ člen 272, 272/2. SPZ člen 88.
postopek za zavarovanje terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - ureditvena začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - postopek za dovolitev nujne poti - potrebna potna povezava z javno potjo - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - nastavitev ovire - onemogočen prehod - onemogočitev dostopa do nepremičnine
Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne povezave z javno cesto, ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da predlagateljica verjetnosti svoje terjatve ni izkazala že iz razloga, ker njena parcela vzdolž zahodne meje meji z javno potjo, kar ji omogoča dostop do javne poti neposredno z njene parcele.
Dejstvo, da parcela predlagateljice meji z javno potjo, samo po sebi še ne izkazuje, da terjatev predlagateljice ne obstoji. Sodišče prve stopnje mora še ugotoviti, ali je takšna povezava sploh izvedljiva, in če je, s kakšnimi stroški je povezana. Šele nato bo lahko ocenilo, ali je predlagateljica svojo terjatev, s stopnjo verjetnosti, izkazala.
Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da ni dvoma, da nastane škoda, ki ni nadomestljiva, če zaradi ovire ni mogoč dostop do hiše.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 3. ZPP člen 1, 154, 154/3, 185, 185/1, 326, 326/2, 337, 337/2, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14. ZDru-1 člen 13, 13/1, 14.
spor iz drugih civilnopravnih razmerij - sindikat - pravila društva - sindikalna svoboda - razveljavitev volitev - imenovanje članov - pogoji za kandidiranje - statut - kršitev zakona ali statuta - nezakonitost sklepov organov sindikata - dopolnilna sodba - privolitev v spremembo tožbe - sklep o spremembi tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - oblikovalni zahtevek - ugovor aktivne legitimacije - pritožbene novote - zavrnitev sorazmerno majhnega dela zahtevka
Avtonomija sindikatov v zunanjih odnosih ne pomeni, da lahko vsakokratni organi v notranjih razmerjih prilagajajo statutarne določbe skladno s svojim pojmovanjem interesa sindikata. Sindikat mora pravila, ki si jih predpiše, spoštovati, saj so njegovi člani le na ta način varovani pred samovoljo in arbitrarnostjo organov sindikata.
Sodišče mora odločiti o dovolitvi spremembe tožbe le, če ji tožena stranka nasprotuje; če se s spremembo strinja ali če se spusti v obravnavanje po spremenjeni tožbi, pa ni razloga za izdajo posebnega sklepa o spremembi tožbe.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - konkretizacija zakonskih znakov
Prikrajšanje delavca za pravico, ki mu pripada (kot to izpostavlja pritožba), je namreč zakonski znak očitanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. člena KZ-1, medtem ko je kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1 (ki je veljalo v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja, torej pred uveljavitvijo novele KZ-1E) storjeno, če ima dejanje iz prvega odstavka za posledico nezakonito prenehanje delovnega razmerja, neupravičeno neizplačilo treh zaporednih plač ali izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov. Opis dejanja iz obtožnega predloga državne tožilke pa ne vsebuje konkretizacije zakonskega znaka neupravičenega neizplačila treh zaporednih plač, kot to skuša prikazati pritožba. Iz opisa namreč niti ne izhaja, da obdolženec v nasprotju s predpisi delavcem ni izplačal plač za posamezno obdobje. Šele na podlagi tako oblikovanega konkretnega dejanskega stana, bi lahko sodišče prve stopnje presodilo, ali je podan tudi abstraktni dejanski stan neupravičeno neizplačilo treh zaporednih plač, ki je (kot alternativno določen zakonski znak) potreben za kvalificirano obliko kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev iz drugega odstavka 196. člena KZ-1. Da bi v konkretnem primeru morebiti šlo za izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, pa pritožba niti ne zatrjuje.