ZDR-1 člen 6, 6/4, 89, 89/1, 89/1-1, 98, 118.. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije (2011) člen 12.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - izbira presežnih delavcev - uporaba kriterijev - individualni odpust - kolektivna pogodba - sodna razveza - denarno povračilo
ZDR-1 v 118. členu ureja prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča. Višino denarnega povračila sodišče določi glede na trajanje delavčeve zaposlitve, možnosti delavca za novo zaposlitev in okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ter upoštevaje pravice, ki jih je delavec uveljavljal za čas do prenehanja delovnega razmerja. Delavec ali delodajalec lahko predlog uveljavljata do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Nepravilno je razlogovanje sodišča prve stopnje, da ne bo pogodbe o zaposlitvi razvezalo iz razloga, ker je tožena stranka utemeljevala razvezo z istimi razlogi, ki jih je navedla v odpovedi. Tožena stranka je ves čas postopka dokazovala in tudi dokazala, da dejansko rabi manjše število delavcev svetovalcev, saj je vrsto del prevzel računalniški program oziroma se je zmanjšala količina kreditov. Navedeno je to lahko razlog za sodno razvezo in je lahko relevantna delodajalčeva (ne)zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj k sebi, ker se to kaže v objektivni nezmožnosti zagotoviti ustrezno delo delavcu. Ker tožena stranka ne razpolaga z delovnim mestom, kot ga v tožbi zahteva tožnik, je to lahko okoliščina glede katere nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ne bi bilo več mogoče.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda - predlog za dopustitev revizije - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Bistvo predloga za dopustitev revizije je v konkretni in natančni opredelitvi pomembnega pravnega vprašanja, medtem ko je bistvo revizije v obrazložitvi nezakonitosti sodbe.
Pritožnik je vlogo za vrnitev v prejšnje stanje (naslovljeno kot "Predlog za vrnitev v prejšnje stanje za dopustitev revizije") vložil prepozno.
Če je predlog vrnitev v prejšnje stanje podan po šestih mesecih od dneva zamude, se ne more več zahtevati.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00021304
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 270, 270/3, 270/4, 272, 272/2.. ZDR-1 člen 33, 118.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - težko nadomestljiva škoda
Tožnica ni navajala, da bi bila uveljavitev njene terjatve zoper toženko onemogočena ali precej otežena. Prav tako ni navajala, da bi bila odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile. V zvezi z nastajanjem težko nadomestljive škode je tožnica navedla, da prejema plačo in ni prejemnica nadomestila za čas brezposelnosti. Le navedla je, da mora preživljati hčer, ki se redno šola, vendar tega dejstva ni z ničemer izkazovala. Z ničemer ni izkazana trditev, da bo ogroženo preživljanje njene družine. Prav tako je tožnica le navedla, da toženka z izdajo začasne odredbe ne bo utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnici, teh navedb pa ni z ničemer izkazala. Glede na pravilno ugotovitev, da tožnica ni verjetno izkazala nobene od predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da niso podani pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe.
ZPCP-2 člen 116, 116/1.. ZStk člen 2, 2/2, 4, 7, 8, 9.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 3.
kolektivni delovni spor - stavka - zakonitost stavke - dejavnost posebnega družbenega pomena - minimum delovnega procesa
Glede pravočasnosti obvestila pa 8. člen ZStk sicer res določa, da se stavka v dejavnostih posebnega družbenega pomena pristojnemu organu družbenopolitičnih skupnosti napove najmanj 10 dni pred izvedbo stavke na način, da se pošlje sklep o začetku stavke in izjava o načinu zagotovitve minimalnega delovnega procesa. Iz navedenega izhaja, da je namen te določbe zagotovitev, da se v dejavnostih posebnega družbenega pomena, kljub izvajanju ustavno zagotovljene pravice do stavke, zagotovi izvrševanje javnega interesa, kar terja daljše obdobje "priprave na stavko". V obravnavani zadevi se je treba osredotočiti predvsem na učinek obvestila na zagotovitev izvrševanja javnega interesa in manj na sam časovni vidik obvestila. Če zaradi opustitve obvestila oziroma prepoznega obvestila o stavki izvrševanje javnega interesa ni moglo biti zagotovljeno, potem prepozno obvestilo lahko pomeni nezakonitost stavke. Če pa se v postopku ne izkaže, da je bilo bistveno oteženo ali celo onemogočeno izvrševanje javnega interesa, potem krajša zamuda (2 dni) z obvestilom enega organa družbenopolitičnih skupnosti (občine) ne pomeni, da je stavka zgolj zaradi te okoliščine nezakonita.
Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da, v primeru več stavkovnih zahtev, stavka ni nezakonita zgolj zato, ker katera izmed stavkovnih zahtev ni dovoljena.
Ugovor predlagateljev o nezakonitosti stavke zaradi kršitve določbe drugega odstavka 2. člena Zstk bi bil upošteven le v primeru, če bi predlagatelji dokazali, da odločitev predsednika drugega nasprotnega udeleženca ni odražala volje članstva oziroma, da so do začetka stavke člani sindikata stavki nasprotovali. Izpodbijana sodba ugotovitev v tej smeri ne vsebuje. Zato je presoja o nezakonitosti stavke, izključno iz razloga, ker sklepa ni sprejel pristojni organ, napačna.
ZDR člen 208, 208/1.. ZDR-1 člen 205, 205/1, 205/2.
sindikat - premoženjska škoda
Po določbi prvega odstavka 208. člena ZDR imenovanje sindikalnega zaupnika ni obveznost, temveč možnost sindikata. Enako določa prvi odstavek 205. člena novega ZDR-1. Drugi odstavek navedenih členov pa določa, da mora sindikat obvestiti delodajalca o imenovanju oziroma izvolitvi sindikalnega zaupnika. Člena ne določata, da mora sindikat delodajalca obvestiti o tem, da sindikalnih zaupnikov ni in da vlogo prevzema predsednik sindikata. Upoštevajoč ugotovitve sodišča prve stopnje v navedenem sporu glede reprezentativnosti sindikata pa je tožeča stranka tudi vedela, da je predsednik sindikata dejansko res toženec, saj mu je na domači naslov pošiljala pošto v zvezi z delovanjem sindikata, kar v celoti ovrže pritožbeno navedbo, da bi ob neizvolitvi sindikalnega zaupnika toženec moral obvestiti tožečo stranko, da je v funkciji predsednika sindikata prevzel vlogo sindikalnega zaupnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00020743
OZ člen 346. ZDR-1 člen 137. Pravilnik o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil (2004) člen 21. URS člen 25. ZPP člen 355, 355/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - zahtevek za izplačilo nadomestil plače v primeru začasne zadržanosti z dela - refundacija nadomestila med začasno zadržanostjo od dela - nadomestilo plače za čas odsotnosti zaradi bolezni - pravica do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja - zastaranje terjatve - splošni petletni zastaralni rok - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pravica do pritožbe
Pri plačilu nadomestil plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, ki traja več kot 30 dni, v breme zdravstvenega zavarovanja, ne gre za črpanje dalj časa trajajoče pravice in tudi ne za dalj časa trajajoče razmerje, ki bi utemeljevalo izjemno varstvo dolžnika po prvem odstavku 347. člena OZ in bi izključevalo splošna pravila o zastaranju terjatev. Zato za terjatev za povračilo nadomestil plače ne velja triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 347. člena OZ, temveč petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pridržanje osebe v psihiatrični bolnici - potek postopka - naknadno soglasje - privolitev bolnika v zdravljenje - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - ustavitev postopka - pritožbeni razlogi - zamenjava - osebni zdravnik - nov postopek
Ker je pritožnica po uvedbi zdravljenja pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru med postopkom podala soglasje za tako zdravljenje, je sodišče prve stopnje pravilno postopek ustavilo. V pritožbi pa si predvsem želi zamenjave bolnišnice, kar pa ni predmet odločanja po 61. členu ZDZdr.
Pritožbeno sodišče je v sodbi in sklepu opr. št. Pdp 248/2018 z dne 19. 4. 2018 zavzelo stališče, da kljub dejstvu, da se tožnik med zaslišanjem ni (več) spomnil, za kakšno urno postavko sta bila s toženo stranko dogovorjena, pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil med strankama (ustni) dogovor o plačilu glede na število opravljenih ur resnično sklenjen. Tudi v novem sojenju je sodišče prve stopnje odločitev v tem delu ustrezno obrazložilo. Sprejelo je pravilno dokazno oceno, da so bili delavci - šoferji, med katere sodi tudi tožnik, plačani drugače, kot je navedeno v pisni pogodbo o zaposlitvi.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sposobnost oblikovati pravno relevantno izjavo volje - duševna motnja - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - ogrožanje življenja s samomorom
Pritožnikovo čustvovanje in vedenje v celoti obvladujejo nanašalne in preganjalne blodnje, zato sta njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja hudo moteni. Pritožnik torej niti ni sposoben izraziti svobodne volje oziroma oblikovati pravnorelevantne izjave glede svojega zdravljenja. Posledično ni mogoče upoštevati njegovega nasprotovanja hospitalizaciji, ki ga izraža v pritožbi.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ne umakne takoj po izpolnitvi zahtevka, ne izgubi pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso povzročeni po njegovi krivdi, povrniti pa ji mora vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
ZJN-2 člen 109a, 109a/1, 109a/1-4, 109a/5. ZRev-2 člen 39, 39/2, 39/2-1. ZP-1 člen 6a, 8, 25a, 26, 26/6. KZ-1 člen 30, 30/2, 30/3. Uredba (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES člen 1.
prekršek in odgovornost zanj - javno naročanje - razpisna dokumentacija - kršitev pravil revidiranja - neresnična izjava ali dokazilo v ponudbi - administrativna napaka - dejanska zmota - zakonski znaki prekrška - izločitev iz postopka javnega naročanja - prekršek neznatnega pomena - sankcija za prekršek - splošna pravila za odmero sankcije
Pritožbi ne problematizirata ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolžena pravna oseba kot ponudnik v postopku oddaje javnega naročila dala izjavo, ki jo je v njenem imenu in na njen račun lastnoročno podpisal direktor - odgovorna oseba A. A., da pravna oseba ni v postopku pri Agenciji za nadzor nad revidiranjem ali da ni bil s strani Agencije izrečen ukrep, temveč v pritožbenih navedbah uveljavljata, da je bila izjava dana in podpisana v zmoti, češ da je predsednik sveta naročnika v posvetu z revizorko izrazil stališče, da se izjava ne nanaša na pravno osebo, temveč na osebo revizorja, ki je bil namenjen za izvedbo postopka revizije pri naročniku, kar je bil predmet javnega naročila. Sodišče prve stopnje je navedeno zatrjevano dejstvo utemeljeno zavrnilo ter se pri tem prepričljivo oprlo tudi na listinsko dokumentacijo, zlasti na izjavo o izpolnjevanju pogojev, ki jo je v imenu ponudnika podpisal njen direktor A. A., iz katere že z jezikovno razlago besedila izjave, ko je uporabljena dikcija „nismo v postopku“ jasno izhaja, da se je izjava nanašala na pravno osebo in ne na posameznega revizorja, ki bo sodeloval pri izvedbi predmetnega javnega naročila. Ob tem pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, da se predmetna izjava že po naravi stvari ter na logični in izkustveni ravni ni mogla nanašati na osebo revizorja, ker posamezni revizor niti ni bil ponudnik v postopku oddaje javnega naročila, temveč je ponudnik bila obdolžena pravna oseba, v imenu katere je ponudbo oddal njen direktor.
Pritožba obdolžene pravne osebe tudi neutemeljeno uveljavlja, da naj bi se kot relevantna izjava za obstoj prekrška lahko upoštevala le tista izjava, ki bi bila neresnična o okoliščinah kršenja pravil revidiranja, obdolžena pravna oseba pa je bila v postopku pri Agenciji le zaradi administrativne napake v statističnem poročanju. Navedenega pritožbenega stališča pritožbeno sodišče ne sprejema in zato tudi zavrača sklicevanje pritožbe na Uredbo EU št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.4.2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES, po kateri po stališču pritožbe administrativne napake v statističnem poročanju niso napake pri revidiranju in ne predstavljajo kršitev pravil revidiranja.
Določba 4. točke prvega odstavka 109.a člena ZJN-2 je jasna in kot prekršek določa dejanje, s katerim ponudnik v ponudbi vedoma ali z zavestno malomarnostjo da neresnično izjavo ali dokazilo. Resničnost izjave pa se presoja glede na pogoje, ki jih v razpisni dokumentaciji v postopku oddaje javnega naročila zahteva naročnik. V konkretnem primeru ni dvoma, da je naročnik kot pogoj za ponudnika zahteval izjavo, da ponudnik ni v postopku pri Agenciji, ali da mu s strani Agencije ni izrečen ukrep.
ZDR-1 člen 136, 136/1, 164.. OZ člen 86.. ZDR člen 126.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - plačilo razlike plače - ničnost
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o nadomestilu za neizrabljeni letni dopust za leto 2016 napačno izpostavilo kot bistveno vprašanje, ali je tožnik zahteval izrabo sorazmernega dela letnega dopusta za leto 2016. Prav tako je v zvezi s tem napačno zaključilo, da tožnikova zahteva glede tega ni bila ustrezna, kar naj bi utemeljevalo zavrnitev zahtevka. Pritožba v zvezi s tem utemeljeno izpostavlja, da se je tožnik po prejemu odpovedi (15. 1. 2016) z nadrejenim, ki je to potrdil zaslišan kot priča, celo dogovoril, da bo v času odpovednega roka (ki bi se iztekel 11. 3. 2016) postopno koristil preostali del letnega dopusta za leto 2015 ter sorazmerni del letnega dopusta za leto 2016. Tožnik je do 23. 2. 2016, ko je bil hospitaliziran, nato pa v bolniškem staležu (zaradi česar mu je delovno razmerje prenehalo z zamikom - 8. 4. 2016), uspel izrabiti preostanek letnega dopusta za leto 2015, ne pa tudi sorazmernega dela letnega dopusta za leto 2016, kar je predmet te pravde.
Delavec je tako upravičen do denarnega nadomestila, če pravice do letnega dopusta zaradi prenehanja delovnega razmerja ni bilo možno koristiti. Takšna nezmožnost nastane npr. zaradi nepredvidljive bolezni, kot v konkretnem primeru.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSC00020145
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 12, 12/3. Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 3.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - mladoletni otroci - stiki - preživnina - otrokovo običajno prebivališče - Bruseljska uredba IIa - sodna poravnava - sprememba stikov - zahtevek na zvišanje preživnine
Sodišče prve stopnje je glede na konkretne okoliščine primera pravilno presodilo, da gre za spor z mednarodnim elementom in da je običajno prebivališče mld. otrok ob začetku postopka (za znižanje preživnine in za spremembo stikov) v Republiki Avstriji. Prav tako je sodišče prve stopnje nato pravilno uporabilo določbe uredbe Bruselj II in preživninske uredbe ter presodilo, da je po 8. členu uredbe Bruselj II v zvezi z zadevo starševske odgovornosti (za odločanje o spremembi stikov) v zvezi z mld. toženkami pristojno sodišče Republike Avstrije in da je po alineji (d) 3. člena preživninske uredbe, ker sta zadevi povezani, tudi za odločanje o znižanju preživnine pristojno sodišče v Republiki Avstriji.
Iz zadeve SEU C-499/15 z dne 15.2.2017 izhaja, da se obe omenjeni odredbi razlagata tako, da sodišča države članice, ki so sprejela odločbo o starševski odgovornosti (o stikih) in preživninskih obveznostih v zvezi z mld. otrokom, ki je postala pravnomočna, niso več pristojna za odločanje o predlogu za spremembo odločbe, če je običajno prebivališče tega otroka na ozemlju druge države članice, in da so za odločanje o tem predlogu pristojna sodišča zadnje navedene države članice. Iz zadeve SEU C-184/14 z dne 14.4.2014 izhaja, da je zahtevek glede preživninskih obveznosti za mladoletne otroke neločljivo povezan s tožbo v zvezi s starševsko odgovornostjo, saj je sodišče, ki odloča v zvezi s starševsko odgovornostjo (o stikih) v najboljšem položaju, da in concreto presodi podrobnosti zahtevka glede preživninske obveznosti za mladoletnega otroka, saj odločitev o stikih vpliva na znesek te obveznosti.
Tožeča stranka je v posledici vložitve tožbe dosegla 27 % izpolnitev zahtevka. Pojem takojšnje izpolnitve je treba tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, ampak več mesecev kasneje, v vmesnem času pa niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha strank v postopku.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00020846
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-5, 155, 155/1, 155/1-6. ZPrCP člen 106, 106/1, 106/2, 106/3, 107, 107/7, 107/9, 108, 108/8.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nedovoljen dokaz - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - psihoaktivna zdravila - predhodni postopek - strokovni pregled
Obdolžencu je bil odrejen strokovni pregled na ugotovitev prisotnosti psihoaktivnih zdravil brez predhodno zakonito izvedenega postopka za obstoj suma prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, zato se sodba opira na nezakonito pridobljen dokaz.
Ker je poročilo ISM edini dokaz, ki izkazuje prisotnost psihoaktivnega zdravila v krvi obdolženca, je višje sodišče postopek zoper obdolženca glede prekrška po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP ustavilo na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1.
OZ člen 111, 526, 526/1, 549, 704, 707. ZDDV-1 člen 6, 6/2, 6/2-b, 39, 39/2. ZDavP-2 člen 97.
finančni leasing - prodajna pogodba na obroke - pridržek lastninske pravice - licenčna pogodba - davek na dodano vrednost (DDV)
Vrhovno sodišče redno pritrjuje stališčem sodišč nižje stopnje, da so ugovori leasingojemalcev, oprti na prvi odstavek 526. člen OZ proti zahtevkom leasingodajalcev na plačilo obrokov, ki so zapadli do razdrtja pogodbe, neutemeljeni.
ZPP člen 191, 191/2. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245, 386, 386/1, 386/1-1.
omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - pravdna sposobnost - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - stečajna masa - vpliv na obseg stečajne mase - odobritev procesnih dejanj - zavrženje tožbe
Skrb stečajnega upravitelja v postopku je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je pooblaščenec za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase. Povedano velja tudi za terjatev, ki jo tožnik uveljavlja v tem postopku. Ker je terjatev (domnevno) nastala 28. 8. 2017, ko stečajni postopek še ni bil končan, premoženje, v zvezi s katerim teče pravda, sodi v stečajno maso. Ker stečajni upravitelj tožbe ni odobril, tožnik pa nima procesnega upravičenja samostojno nastopati v pravdi, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo, pravilna.
Dejstvo, da so se konji (6 konj) brez nadzora gibali po lokalni (dejansko glede na ugotovitve izvedenca cestnoprometne stroke po regionalni) cesti, dokazuje, da toženka ni poskrbela za potrebno varstvo in nadzorstvo teh konj, zato niti ni pravno odločilno, kakšna je bila ograja pašnika, na katerem so se pasli konji, preden so prišli na cesto in hodili po cesti.
Iz podatkov v sodnem spisu izhaja, da je tožnikovo trditev, da toženka ni poskrbela za primerno zavarovanje za čredo konj, toženka pravočasno prerekala zgolj z nasprotnimi pavšalnimi trditvami: da so bili njeni konji (preden so ušli z ograjenega pašnika) primerno zavarovani na pašniku, zagrajenim z električnim pastirjem za konje, da je G. isti večer (torej v času škodnega dogodka) ugotovil, da so bili trakovi električnega pastirja prerezani, da je bila s tem seznanjena tudi policija, v svoji trditveni podlagi pa je navedla vsebino policijskega zapisnika o ogledu kraja prometne nezgode.
S takimi trditvami po presoji pritožbenega sodišča ni zadostila trditvenemu bremenu, sploh pa ne dokaznemu bremenu glede na določbo drugega odstavka 158. člena OZ.
Sporna sklepa tožene stranke ter pritožbenega organa sta zakonita. Tožena stranka je tožniku prepovedala opravljanje dejavnosti voznika tovornih vozil in voznika avtobusa, ker bi tožnik vozil za pet različnih podjetij in bi lahko informacije, ki niso javno dostopne, zlorabil za namene opravljanja dopolnilne dejavnosti. Opravljanje dopolnilne dejavnosti pa bi lahko vplivalo tudi na nepristransko opravljanje dela javnega uslužbenca, saj je Policija tudi prekrškovni organ za dejavnosti, ki so povezane z vožnjo tovornih vozil ali avtobusov in bi navedeno lahko vplivalo na izid postopka oziroma je podana kolizija interesov.