ZPP člen 248. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 2, 2/2.
izvedenec - izdelava izvida in mnenja - zamuda izvedenca z izdelavo izvedenskega mnenja - kaznovanje izvedenca - denarna kazen - podaljšanje roka - zdravstveno stanje
Izvedenec je opustil dolžno skrbno ravnanje, s čimer je povzročil znaten zastoj v postopku, saj je šele po devetih mesecih od prevzema spisa in predhodnih neuspešnih pozivih sodišča po poteku prvotnega in nato tudi podaljšanega roka, da izpolni izvedensko nalogo, seznanil sodišče, da izvedenskega dela ne bo opravil s sklicevanjem na zdravstvene razloge, katerih pa z ničemer ni ne pojasnil in ne izkazal. Tega ni storil niti v pritožbi, pri čemer njegovo posplošeno sklicevanje "na zdravstveno stanje, ki mu ni dopuščalo postopati kot izvedencu" in na dolgotrajnejše zaplete v zvezi s tem (izvedenec niti v pritožbi ne konkretizira zatrjevanih razlogov in ne izkaže njihove utemeljenosti) ne more predstavljati upoštevnega razloga, da ni opravil izvedenske naloge. Izvedenec ni predložil nobenih dokazov o obstoju upravičenih razlogov za to, da ni izdelal izvedenskega mnenja. Sodišče je zato pravilno ugotovilo, da izvedenec niti v podaljšanem roku ni opravil izvedenskega dela brez upravičenega razloga. Glede na prej omenjene okoliščine zadeve je utemeljeno izreklo izvedencu denarno kazen v znesku 500,00 EUR.
prekinitev in nadaljevanje postopka - predhodno vprašanje - vezanost sodišča na pravnomočno rešeno predhodno vprašanje
Res v revizijskem postopku vedno obstoji možnost, da bosta odločbi nižjih sodišč razveljavljeni in vrnjeni v nov postopek ali pa spremenjeni, a navedeno ni pravno upoštevni razlog, da ostane postopek po pravnomočno zaključeni zadevi, v kateri se je obravnavalo predhodno vprašanje, prekinjen.
Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je namreč dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja od primera do primera. Na splošno namreč velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni bilo mogoče izogniti, preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov. Zato mora sodišče s tehtnimi razlogi utemeljiti, zakaj šteje, da so določeni stroški nastali po krivdi procesnega udeleženca, kar pomeni, da mora navesti konkretne okoliščine, iz katerih je razvidno, da je moč krivdo za njihov nastanek pripisati procesnemu udeležencu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00021076
ZUstS člen 44. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 16, 16/1, 21, 21/1, 34, 34/1, 36, 36/1, 37, 37/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 22.
pravica do vrnitve sodne takse - predlog za vračilo sodne takse - vrednost spornega predmeta - maksimalna taksa - nastanek taksne obveznosti - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - odločba o odmeri sodne takse - učinek pravnomočnosti - način izvršitve ustavne odločbe - dodatni pogoj - pravica stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru, ko stranka sodno takso plača ob nastanku taksne obveznosti, sodišče takso le odmeri in preveri njeno pravilnost. Če je taksa plačana v predpisani višini, nadaljnje postopanje sodišča z izdajo plačilnega naloga oziroma odločbe v ZST-1 ni predvideno.
Ne gre za kršitev enakega obravnavanja vseh strank pred sodiščem, saj je tožnica v enakem položaju kot vse druge stranke, ki so v takem položaju (odmera takse pred izdajo ustavne odločbe U-I-46/15) takso plačale pred izdajo ustavne odločbe U-I-46/15 ob vložitvi tožbe ter stranke, ki so sodno takso plačale na podlagi izdanega plačilnega naloga, zoper katerega niso vložile ugovora ali je bilo o tem že pravnomočno odločeno oziroma niso vložile predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
delni sklep o dedovanju - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Ker pritožnik ni niti oporočni niti zakoniti dedič zapustnikov, izpodbijani delni sklep o dedovanju ne ureja dedovanja premoženja, do katerega bi bil upravičen. Zato tudi dedni dogovor, ki sta ga v zvezi z dedovanjem nepremičnin zapustnikov sklenila oporočna dediča, v ničemer ne posega v pravni položaj pritožnika. Za pritožbo zoper delni sklep o dedovanju zato nima pravnega interesa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00020225
ZPP člen 443, 458, 458/1. OZ člen 164, 164/1.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje - ugotavljanje višine škode - popolna škoda - prometna nesreča - popravilo vozila - splošni zavarovalni pogoji
Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je vrednost tožnikovega avtomobila pred škodnim dogodkom znašala 5.714,29 EUR, stroški popravila pa so znašali 4.734,77 EUR, kar je več kot 70% vrednosti vozila, se višina škode po splošnih zavarovalnih pogojih ugotavlja kot v primeru popolne škode, zato se kot neutemeljen izkaže pritožbeni očitek, da bi morala tožena stranka poravnati celotno višino stroškov popravila.
nasilje v družini - nujni ukrep - družinski člani - spor med solastniki
ZPND ureja le začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem v družini. 2. člen ZPND opredeljuje družinske člane po ZPND, za katero lahko uporabimo ZPND. V konkretnem primeru predlagatelja in nasprotnega udeleženca ni mogoče opredeliti kot družinskega člana, zato v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti ZPND. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da predlagatelj na naslovu Z., P., ne živi in tudi 4. 11. 2018 (v času vložitve predloga) na tem naslovu ni živel in zato je sodišče prve stopnje pravilno predlog, da se nasprotnemu udeležencu prepove približevanje stanovanjski hiši na Z., P., bivalni del, na 50 metrov, ni ugodilo, prav tako pa je tudi pravilno zaključilo, da namen zaščite po ZPND ni urejanje sporov glede načina uporabe stvari v solastnini, niti reševanje sporov o motenju posesti, saj se ta razmerja rešujejo v drugih pravdnih in nepravdnih postopkih.
pristop k dolgu - nakazilo - pogodbena zaveza - prava pogodbena volja strank - pisni dogovor
Na to, da se je toženec (kot edini pooblaščeni za plačevanje iz računa družbe, s katerega so se plačevale vse obveznosti, povezane s projektom) zavezal nakazati sporni znesek, ni pa se v svojem imenu zavezal izpolniti dolga družbe tožeči stranki, kaže uporaba izraza „bo nakazal“; pa tudi izpovedi obeh (ob podpisu dogovora prisotnih) o tem, zakaj se je tožeča stranka sestala prav s tožencem, o tem, kako sta podpisnika razumela besedilo in vsebino dogovora o nakazilu. Pritožbeno sodišče kot pomembno ocenjuje nadaljnjo okoliščino, da je bilo nakazilo, ki se ga je z besedilom „B. B. bo danes nakazal 4.000 evrov za plačilo računa“ zavezal opraviti toženec, po (neprerekanih) ugotovitvah sodišča prve stopnje izvršeno z računa družbe.
določitev stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - otrokova želja - porazdelitev bremena preživljanja - preživninska zmožnost staršev - pridobitna preživninska zmožnost - odločanje o stroških po prostem preudarku
Pri ugotavljanju zmožnosti preživninskega zavezanca se ne upoštevajo samo dejanski prejemki, torej že izkoriščene možnosti pridobivanja dohodka, temveč tudi neizkoriščene možnosti, to so tiste, ki jih je zavezanec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko preživninsko obveznost (ki ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi in tudi pred lastnim preživljanjem) izpolni. Za oceno pridobitne zmožnosti zavezanca torej ni pomembna le njegova plača, temveč to, kakšne dohodke lahko doseže glede na svoje sposobnosti in objektivne okoliščine.
posojilna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - fiktivna pogodba - zavrnitev ugovora - izpolnitev pogodbe - vračilo posojila - pritožbena obravnava - ponovitev dokazov - dokazna ocena - vsebina pogodbe - rok za vrnitev posojila - ugovor zastaranja - nastanek denarne obveznosti - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - splošni zastaralni rok - pogodbene obresti
Dokazno breme, da je šlo za navidezni posojilni pogodbi, je na toženki, ki navideznost zatrjuje. Toženka mora ponuditi tako trditve kot dokaze za zaključek, da sta pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v posojilnih pogodbah. Tega dokaznega bremena toženka, kot je pravilno ocenilo sodišče prve stopnje, ni zmogla.
Dospelost terjatve po obravnavanih posojilnih pogodbah je bila po ugotovitvah izpodbijane sodbe vezana na odpoklic kredita, zaradi česar bi lahko tožnik zahteval izpolnitev obveznosti od toženke po obeh pogodbah takoj, ko je toženki nakazal sporni denar, kar je bilo že v letu 2007.
V skladu z drugim odstavkom 364. člena OZ lahko dolžnik dolg pripozna ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi posredno, s konkludentnim ravnanjem, npr. da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje. Ravnanje toženke oziroma njenega tedanjega direktorja, ko je tožniku mesečno, sukcesivno kar tri leta izročal srebrnike, pa čeprav je bila njihova vrednost precej nižja od mesečnega zneska pogodbenih obresti in je tako šlo le za simbolično plačilo dolga, je v okoliščinah konkretnega primera gotovo ravnanje, ki mu gre pripisati pravno naravo pripoznave dolga. Na podlagi takšnega ravnanja toženke je namreč lahko tožnik razumno sklepal, da toženka soglaša z obstojem dolga (iz naslova glavnice in obresti) po posojilnih pogodbah.
Z mesečnim izročanjem srebrnikov od aprila 2011 do nekje aprila 2014 in nato s plačevanjem po 2.500,00 EUR (osemkrat) v letih 2014 in 2015 s strani toženke oziroma njenega tedanjega direktorja, kar je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot delno vračilo posojila, je toženka priznavala dolg, s čimer je prihajalo do pretrganja zastaranja tožnikovih terjatev po posojilnih pogodbah (364. člen OZ), ki bi lahko zapadle konec leta 2007. Glede na navedeno in upoštevaje petletni zastaralni rok terjatve tožeče stranke za plačilo glavnice in pogodbenih obresti, ki jih tožeča stranka zahteva od 20. 3. 2012 dalje, po obeh posojilnih pogodbah do vložitve tožbe dne 14. 3. 2017 niso zastarale.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ne umakne takoj po izpolnitvi zahtevka, ne izgubi pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso povzročeni po njegovi krivdi, povrniti pa ji mora vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sposobnost oblikovati pravno relevantno izjavo volje - duševna motnja - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - ogrožanje življenja s samomorom
Pritožnikovo čustvovanje in vedenje v celoti obvladujejo nanašalne in preganjalne blodnje, zato sta njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja hudo moteni. Pritožnik torej niti ni sposoben izraziti svobodne volje oziroma oblikovati pravnorelevantne izjave glede svojega zdravljenja. Posledično ni mogoče upoštevati njegovega nasprotovanja hospitalizaciji, ki ga izraža v pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00021044
OZ člen 833, 833/1, 833/2, 833/4. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 4, 4/1, 4/1-f).
O blagu, ki naj bi bilo v zalogah, je pred izdelavo izvedenskega mnenja imela podatke samo tožena stranka. Tožeča stranka je po pridobitvi izvedenskega mnenja in sodelovanju pri ogledu ob izdelavi le-tega šele prvič lahko podala konkretne pripombe glede stvari, ki jih je imela tožena stranka v zalogah. Zato so bile te navedbe pravočasne. Po pridobitvi izvedenskega mnenja se je tako postavilo kot sporno dejstvo, ali je bilo res vse blago v zalogah proizvedeno pred prepovedjo prodaje. Opisana procesna situacija je zato terjala ustrezen odgovor tožene stranke.
Namen določbe četrtega odstavka 833. člena OZ je v zagotovitvi odmene tistemu zastopniku, ki v pričakovanju dolgoročnega sodelovanja vlaga v pridobivanje kupcev, do prekinitve pogodbe pa pride prej kot bi se ta vlaganja lahko povrnila.
ZPP člen 191, 191/2. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245, 386, 386/1, 386/1-1.
omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - pravdna sposobnost - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - stečajna masa - vpliv na obseg stečajne mase - odobritev procesnih dejanj - zavrženje tožbe
Skrb stečajnega upravitelja v postopku je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je pooblaščenec za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase. Povedano velja tudi za terjatev, ki jo tožnik uveljavlja v tem postopku. Ker je terjatev (domnevno) nastala 28. 8. 2017, ko stečajni postopek še ni bil končan, premoženje, v zvezi s katerim teče pravda, sodi v stečajno maso. Ker stečajni upravitelj tožbe ni odobril, tožnik pa nima procesnega upravičenja samostojno nastopati v pravdi, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00020475
ZGD-1 člen 263. ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost članov poslovodstva - prosta podjetniška presoja - merila - pravno relevantna dejstva - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - ravnanje v dobro družbe
Čeprav pravilo "proste podjetniške presoje" pri nas ni izrecno uzakonjeno, je sodna praksa pri nas dopustila njegovo primerno uporabo v primerih presoje odgovornosti poslovodstva gospodarske družbe na podlagi določb ZGD-11. To pravilo je lahko v pomoč (tudi) sodiščem pri določitvi primerov, ko gre za sprejemanje popolnoma poslovnih odločitev, ki nimajo za posledico odškodninske odgovornosti poslovodij gospodarskih družb. Merila oz. zahteve, ki morajo biti podane, da je mogoče govoriti o polju proste podjetniške presoje, so naslednja:
a) mora iti za poslovno odločitev; njeno nasprotje so pravno regulirane odločitve;
b) uprava mora ravnati v dobro družbe, kar se presoja "ex ante";
c) ravnanje uprave ne smejo uravnavati njeni posebni interesi ali tuji vplivi;
d) člani uprave morajo sprejeti sporne odločitve na podlagi primernih informacij;
ZJN-2 člen 109a, 109a/1, 109a/1-4, 109a/5. ZRev-2 člen 39, 39/2, 39/2-1. ZP-1 člen 6a, 8, 25a, 26, 26/6. KZ-1 člen 30, 30/2, 30/3. Uredba (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES člen 1.
prekršek in odgovornost zanj - javno naročanje - razpisna dokumentacija - kršitev pravil revidiranja - neresnična izjava ali dokazilo v ponudbi - administrativna napaka - dejanska zmota - zakonski znaki prekrška - izločitev iz postopka javnega naročanja - prekršek neznatnega pomena - sankcija za prekršek - splošna pravila za odmero sankcije
Pritožbi ne problematizirata ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolžena pravna oseba kot ponudnik v postopku oddaje javnega naročila dala izjavo, ki jo je v njenem imenu in na njen račun lastnoročno podpisal direktor - odgovorna oseba A. A., da pravna oseba ni v postopku pri Agenciji za nadzor nad revidiranjem ali da ni bil s strani Agencije izrečen ukrep, temveč v pritožbenih navedbah uveljavljata, da je bila izjava dana in podpisana v zmoti, češ da je predsednik sveta naročnika v posvetu z revizorko izrazil stališče, da se izjava ne nanaša na pravno osebo, temveč na osebo revizorja, ki je bil namenjen za izvedbo postopka revizije pri naročniku, kar je bil predmet javnega naročila. Sodišče prve stopnje je navedeno zatrjevano dejstvo utemeljeno zavrnilo ter se pri tem prepričljivo oprlo tudi na listinsko dokumentacijo, zlasti na izjavo o izpolnjevanju pogojev, ki jo je v imenu ponudnika podpisal njen direktor A. A., iz katere že z jezikovno razlago besedila izjave, ko je uporabljena dikcija „nismo v postopku“ jasno izhaja, da se je izjava nanašala na pravno osebo in ne na posameznega revizorja, ki bo sodeloval pri izvedbi predmetnega javnega naročila. Ob tem pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, da se predmetna izjava že po naravi stvari ter na logični in izkustveni ravni ni mogla nanašati na osebo revizorja, ker posamezni revizor niti ni bil ponudnik v postopku oddaje javnega naročila, temveč je ponudnik bila obdolžena pravna oseba, v imenu katere je ponudbo oddal njen direktor.
Pritožba obdolžene pravne osebe tudi neutemeljeno uveljavlja, da naj bi se kot relevantna izjava za obstoj prekrška lahko upoštevala le tista izjava, ki bi bila neresnična o okoliščinah kršenja pravil revidiranja, obdolžena pravna oseba pa je bila v postopku pri Agenciji le zaradi administrativne napake v statističnem poročanju. Navedenega pritožbenega stališča pritožbeno sodišče ne sprejema in zato tudi zavrača sklicevanje pritožbe na Uredbo EU št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.4.2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES, po kateri po stališču pritožbe administrativne napake v statističnem poročanju niso napake pri revidiranju in ne predstavljajo kršitev pravil revidiranja.
Določba 4. točke prvega odstavka 109.a člena ZJN-2 je jasna in kot prekršek določa dejanje, s katerim ponudnik v ponudbi vedoma ali z zavestno malomarnostjo da neresnično izjavo ali dokazilo. Resničnost izjave pa se presoja glede na pogoje, ki jih v razpisni dokumentaciji v postopku oddaje javnega naročila zahteva naročnik. V konkretnem primeru ni dvoma, da je naročnik kot pogoj za ponudnika zahteval izjavo, da ponudnik ni v postopku pri Agenciji, ali da mu s strani Agencije ni izrečen ukrep.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00020743
OZ člen 346. ZDR-1 člen 137. Pravilnik o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil (2004) člen 21. URS člen 25. ZPP člen 355, 355/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - zahtevek za izplačilo nadomestil plače v primeru začasne zadržanosti z dela - refundacija nadomestila med začasno zadržanostjo od dela - nadomestilo plače za čas odsotnosti zaradi bolezni - pravica do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja - zastaranje terjatve - splošni petletni zastaralni rok - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pravica do pritožbe
Pri plačilu nadomestil plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, ki traja več kot 30 dni, v breme zdravstvenega zavarovanja, ne gre za črpanje dalj časa trajajoče pravice in tudi ne za dalj časa trajajoče razmerje, ki bi utemeljevalo izjemno varstvo dolžnika po prvem odstavku 347. člena OZ in bi izključevalo splošna pravila o zastaranju terjatev. Zato za terjatev za povračilo nadomestil plače ne velja triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 347. člena OZ, temveč petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSC00020145
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 12, 12/3. Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 3.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - mladoletni otroci - stiki - preživnina - otrokovo običajno prebivališče - Bruseljska uredba IIa - sodna poravnava - sprememba stikov - zahtevek na zvišanje preživnine
Sodišče prve stopnje je glede na konkretne okoliščine primera pravilno presodilo, da gre za spor z mednarodnim elementom in da je običajno prebivališče mld. otrok ob začetku postopka (za znižanje preživnine in za spremembo stikov) v Republiki Avstriji. Prav tako je sodišče prve stopnje nato pravilno uporabilo določbe uredbe Bruselj II in preživninske uredbe ter presodilo, da je po 8. členu uredbe Bruselj II v zvezi z zadevo starševske odgovornosti (za odločanje o spremembi stikov) v zvezi z mld. toženkami pristojno sodišče Republike Avstrije in da je po alineji (d) 3. člena preživninske uredbe, ker sta zadevi povezani, tudi za odločanje o znižanju preživnine pristojno sodišče v Republiki Avstriji.
Iz zadeve SEU C-499/15 z dne 15.2.2017 izhaja, da se obe omenjeni odredbi razlagata tako, da sodišča države članice, ki so sprejela odločbo o starševski odgovornosti (o stikih) in preživninskih obveznostih v zvezi z mld. otrokom, ki je postala pravnomočna, niso več pristojna za odločanje o predlogu za spremembo odločbe, če je običajno prebivališče tega otroka na ozemlju druge države članice, in da so za odločanje o tem predlogu pristojna sodišča zadnje navedene države članice. Iz zadeve SEU C-184/14 z dne 14.4.2014 izhaja, da je zahtevek glede preživninskih obveznosti za mladoletne otroke neločljivo povezan s tožbo v zvezi s starševsko odgovornostjo, saj je sodišče, ki odloča v zvezi s starševsko odgovornostjo (o stikih) v najboljšem položaju, da in concreto presodi podrobnosti zahtevka glede preživninske obveznosti za mladoletnega otroka, saj odločitev o stikih vpliva na znesek te obveznosti.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pridržanje osebe v psihiatrični bolnici - potek postopka - naknadno soglasje - privolitev bolnika v zdravljenje - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - ustavitev postopka - pritožbeni razlogi - zamenjava - osebni zdravnik - nov postopek
Ker je pritožnica po uvedbi zdravljenja pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru med postopkom podala soglasje za tako zdravljenje, je sodišče prve stopnje pravilno postopek ustavilo. V pritožbi pa si predvsem želi zamenjave bolnišnice, kar pa ni predmet odločanja po 61. členu ZDZdr.
Pritožbeno sodišče je v sodbi in sklepu opr. št. Pdp 248/2018 z dne 19. 4. 2018 zavzelo stališče, da kljub dejstvu, da se tožnik med zaslišanjem ni (več) spomnil, za kakšno urno postavko sta bila s toženo stranko dogovorjena, pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil med strankama (ustni) dogovor o plačilu glede na število opravljenih ur resnično sklenjen. Tudi v novem sojenju je sodišče prve stopnje odločitev v tem delu ustrezno obrazložilo. Sprejelo je pravilno dokazno oceno, da so bili delavci - šoferji, med katere sodi tudi tožnik, plačani drugače, kot je navedeno v pisni pogodbo o zaposlitvi.