CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020248
ZVKSES člen 23, 24. OZ člen 465. ZPP člen 360, 360/1.
prodajna pogodba - odškodnina - nevložitev tožbe - odškodninska odgovornost odvetnika - odgovornost za stvarne napake nepremičnine - odgovornost prodajalca za stvarne napake - skrite napake - napake v solidnosti gradbe - obvestilo o napaki - notifikacija napak - jamčevalni zahtevek - grajanje napak - jamčevalni rok - stroški postopka
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da je določilo 465. člena OZ, ki ureja primere, ko je prodajalec vedel za napako, specialno, zato kupca zahtevka ne bi izgubila niti v primeru zamude roka za notifikacijo ali grajanje napak, res pa v sodni praksi in teoriji še ni izoblikovanega enotnega stališča o časovni zamejenosti uveljavljanja napake. Priporočilo o dveletnem roku, ki ga v pritožbah ponujata pritožnika, bi lahko bilo sprejemljivo le glede roka za notifikacijo napak, nedvomno pa je tak rok prekratek glede grajanja napak, saj se sicer položaj kupcev v primeru dobrovernih ali nedobrovernih prodajalcev sploh ne bi razlikoval. Pravilnejša se zdi razlaga, da se v takem primeru prekluzivni rok ne uporabi in torej, če sodišče ugotovi, da je kršitelj za napako vedel ali bi moral vedeti, to nima pravnih posledic in ne vpliva na začetek teka roka za sodno uveljavitev strankinih pravic, ki jih ta uveljavlja v splošnem zastaralnem roku.
ZIZ člen 272, 272/2. ZPreZP člen 3, 39, 39/1, 39/1-7, 39/1-8. OZ člen 3, 55, 55/2.
zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena - izvršnica
Bistvo regulacijske začasne odredbe ni v zavarovanju bodoče izvršbe, pač pa je namenjena zavarovanju ogroženih interesov tožeče stranke, v konkretnem primeru torej da ne pride do izvršitve izvršnice, na kar pravilno opozarja pritožnik, in da se zahtevek na izročitev izvršnice zaradi njene izvršitve ne bo izjalovil. V tem pomenu je treba presojati nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena.
Čeprav ne gre za situacijo, ki jo ureja 3. člen ZPreZP-1, po katerem bi bila tožeča stranka dolžna izpolniti kot dolžnik denarno obveznost, tožena stranka pa kot upnik dobaviti blago ali opraviti storitev, pa je po stališču prvostopenjskega sodišča v dispoziciji pogodbenih strank, da v okviru svobodnega urejanja obligacijskih razmerij institut izvršnice uporabijo tudi v primeru, ko iz istega pogodbenega razmerja izhajajo tudi druge denarne terjatve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - trpinčenje - diskriminacija - mobing
Toženka je dokazala, da je pri njej prišlo do upada prodaja in s tem do nedoseganja načrtovanih rezultatov. Zato je imela pravico, da z namenom zniževanja stroškov dela zmanjša število delavcev na delovnem mestu prodajalca ter da se delo prerazporedi med ostale, ki so obdržali zaposlitev. Takšne organizacijske spremembe so v celoti v pristojnosti delodajalca, ki svojih ravnanj ni dolžan opravičevati in dokazovati njihove smotrnosti ter jih sodišče ne more presojati.
sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse - plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog
Toženka v pritožbi ne navaja razlogov, ki bi kazali na to, da taksna obveznost ni nastala ali da naj bi sodišče takso napačno odmerilo. S pritožbenimi trditvami želi očitno izpodbiti pravilnost izdane sodbe, kar pa za odločitev o njeni taksni obveznosti ni relevantno.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39.
nagrada in stroški izvedenca - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - pripombe na izvedensko mnenje - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - razrešitev izvedenca
Dejstvo, da sedaj razrešen izvedenec na zadnje pripombe tožnika ni oziroma ne bo odgovoril, ne pomeni, da izvedenec svoje naloge ni izpolnil. Mnenje je izdelal, v njem je odgovoril na vsa zastavljena vprašanja sodišča in to je ključna ugotovitev, ki je pritožba ne uspe izpodbiti.
Ker pravica do nagrade ni odvisna niti od tega, ali bo sodišče izvedensko mnenje sploh uporabilo, so neutemeljene pritožbene navedbe, da bosta morali stranki nositi dodatne stroške povezane z drugim izvedencem.
Ker tudi prisilna izterjava dolgovanega zneska, ki se je vodila pri Okrajnem sodišču v Celju (opr. št. I 142/2015) ni bila uspešna in ker je sodišče prve stopnje glede na podatke ZZZS ugotovilo, da obsojenec ni zaposlen, da ni lastnik nobenega premoženja in tudi nima odprtega nobenega transakcijskega računa, zaradi česar je bila ustavljena tudi prisilna izterjava te stranske denarne kazni, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ravnalo pravilno, ko je v skladu s prvim odstavkom člena 87 KZ-1 stransko denarno kazen odločilo izvršiti na način, ki izhaja iz izreka izpodbijane sodbe.
V tej zvezi je pritrditi prvemu sodišču tudi v smeri, da je končni rok za obročno plačilo denarne kazni, kar je bilo odobreno že s sodbo z dne 29. 5. 2014, potekel 11. 2. 2016, pri čemer pa je bil sklep o takojšnjem plačilu denarne kazni izdan 24. 1. 2014, zato je trimesečni rok za plačilo celotnega zneska potekel šele 10. 6. 2018. Prvo sodišče je tudi pravilno obrazložilo, da zastaralni rok za izvršitev stranske denarne kazni do 10. 6. 2018 še ni tekel in da v nobenem primeru izvršitev stranske denarne kazni ni zastarala, kar pritožbeno prav tako ni problematizirano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00021410
URS člen 22, 25. ZPP člen 8, 287, 287/2, 337, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1. OZ člen 131, 131/1, 154, 154/1.
neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - pravica do izjave - dopolnitev izvedenskega mnenja - odgovornost za škodo pri nesreči premikajočih se motornih vozil - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje
Pritrditi je pritožbi, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno in nezadostno obrazloženo zavrnilo dokazne predloge tožnice po dopolnitvi izvedenskega mnenja ter zaslišanju prič, saj ni mogoče soglašati z obrazložitvijo, da "je v spisu dovolj dokazov za razsojo in izvedba le-teh ne bi pripomogla k drugačni odločitvi".
Kolikor ne gre za krivo ovadbo, ki je kaznivo dejanje po 283. členu KZ-1, naznanitev kaznivega dejanja že po naravi stvari ne predstavlja nobene od izvršitvenih oblik kaznivega dejanja žaljive obdolžitve oziroma obrekovanja.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - merila za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks - tujec - meddržavna pogodba o pravni pomoči - formalni pogoji za oprostitev - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje v postopku taksne oprostitve postopati enako, kot če gre za državljana Republike Slovenije. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno po uradni dolžnosti opraviti poizvedb pri organih države, kjer imata tožnika, ki sta tuja državljana, svoje prebivališče.
razdelitveni narok - priglasitev terjatve - odločitev o stroških postopka
Določilo tretjega odstavka 207. člena ZIZ, ki vsebuje opozorilo v vabilu sodišča na razdelitveni narok, da bodo terjatve upnikov upoštevane le, če bodo priglašene pisno ali ustno najpozneje na razdelitvenem naroku, je pravilno razumeti v kontekstu celotnega sistema izvršilnega postopka (argument koherence). Tretji odstavek je povezan z drugim odstavkom na način, da drugi odstavek opredeljuje vabljene na razdelitveni narok, ki so ob strankah tudi tisti, ki imajo po stanju spisov in po podatkih iz zemljiške knjige pravico do poplačila iz tega zneska. Zakonska obveznost priglasitve s posledico izgube poplačila v primeru neaktivnosti po pojasnjenem velja le za te osebe in ne upnike, ki so (že) stranke v postopku.
Za upnike, ki so stranke postopka, je izvršilno sodišče vezano na pravnomočni sklep o izvršbi in v njem opredeljeno terjatev upnika, ki jo mora v fazi poplačila upoštevati po uradni dolžnosti in ne šele na zahtevo (priglasitev) upnika.
izločitev dokazov - odredba o hišni preiskavi - hišna preiskava - mednarodna pravna pomoč - pravni pouk
Pritožba zagovornika, ki trdi, da je hišna preiskava zoper obdolženega T.H. nezakonita tudi zato, ker obdolženi sploh ni imensko naveden v odredbi za hišno preiskavo, je neutemeljena, saj zagovornik prezre, da je bila odredba za hišno preiskavo razen poimensko navedenih osumljencev, odrejena tudi zoper druge še neznane osumljene. Zato okoliščina kdaj je obdolženi T.H. postal osumljeni ali pred ali med samo preiskavo, ni odločilna.
stroški postopka - odvetniška tarifa - nagrada za pregled listin - nagrada za posvet s stranko
Tožeča stranka v pritožbi pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje toženi stranki neutemeljeno priznalo 150 točk za pregled listin po tarifni št. 39/2 OT ter 100 točk za posvet s stranko po tarifni št. 39/1 OT. Navedeni storitvi sta bili opravljeni v zvezi z zastopanjem tožene stranke v tej pravdi oziroma v zvezi s sestavo odgovora na tožbo. To pa pomeni, da ne gre za samostojni storitvi, temveč za storitvi, ki sta bili zajeti v storitvi po tarifni št. 19 OT.
vpis lastninske pravice - grajeno javno dobro - zaznamba grajenega javnega dobra - vknjižba pravice na podlagi pravnomočne sodne odločbe - lastninjenje po ZGJS - načelo formalnosti postopka
Zemljiškoknjižno sodišče je dovolilo vpis lastninske pravice v korist predlagateljice ter zaznambo grajenega javnega dobra. Vpis je dovolilo na podlagi pravnomočne odločbe predlagateljice o ugotovitvi, da je nepremičnina skladno s pravili o lastninjenju po Zakonu o gospodarskih javnih službah (ZGJS) njena last in da gre za grajeno javno dobro občinskega pomena – javno peš pot. Pritožnica ni podala ustreznih trditev, ki bi kazale na to, da je v okviru lastninjenja javnega dobra konkurentka predlagateljice.
ZPP člen 86, 87, 87/3, 115, 115/1, 154, 154/1, 154/2, 155, 155/1, 158, 158/2, 282, 305a, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22, 23. OZ člen 419, 419/2. Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank člen 29, 29/2, 29/3.
enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva - preložitev naroka - opravičilo - opravičeni razlogi za izostanek z naroka - prenos terjatve - obvestitev dolžnika
Opravičilo stranke za izostanek z naroka ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokaznega postopka ter o zadevi meritorno odločilo.
določitev meje med nepremičninami - predpostavke za priposestvovanje - dobra vera priposestvovalca - močnejša pravica
Materialnopravni kriterij za urejanje meje v sodnem postopku izhajajo iz 77. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki hkrati vzpostavlja hierarhijo metod odločanja, ki jih je pri tem mogoče uporabiti.
Tožnica je po nalogu sodišča založila zahtevani predujem za stroške toženčevega začasnega zastopanja. Po končanem postopku se je izkazalo, da založeni predujem ne zadošča za plačilo. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko je od tožnice zahtevalo, da doplača še manjkajoči znesek. S tem ni odločilo o dokončni delitvi stroškovnega bremena med pravdnima strankama, kot si zmotno razlaga pritožba. Nobenega dvoma namreč ni, da gre za doplačilo manjkajočega predujma, kar pomeni plačilo, ki ga mora tožnica le začasno trpeti.
ZZZDR člen 51. ZFPPIPP člen 61, 299, 309, 309/1, 309/2.
izločitvena pravica - skupno premoženje - sklep o napotitvi na pravdo - pravnomočnost sklepa - opredelitev zahtevka - prodaja dela nepremičnine
Zgolj zato, ker naj bi skupno premoženje poleg nepremičnine predstavljalo še drugo premoženje, se preizkus izločitvene pravice ne more razširiti še na drugo premoženje, na katerem upnik - zakonec - izločitvene pravice ne uveljavlja. Upravitelj se namreč lahko izjavi le o prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah.
Zakonodaja omogoča prijavo izločitvene pravice na premoženju, na katerem obstaja zastavna pravica. Taka prijava, čeprav brez ekonomskega interesa, pa ne more predstavljati zlorabe pravice do uveljavitve izločitvenega zahtevka.
Ali je napotitveni sklep pravilen ali ne, ni odločilnega pomena, saj ga, takega kot je, višje sodišče mora upoštevati.
Sodišče prve stopnje tudi ni nedovoljeno spreminjalo zahtevka. Zgolj zaradi jasnosti, na kar je opozorila tožena stranka že v postopku pred sodiščem prve stopnje, je izrecno opredelilo, da se odločitvi nanašata na isto polovico nepremičnine, torej na polovico, ki pripada upnici M. J.
Iz navedb strank je razvidno, da s sodno poravnavo ni bil ugotovljen obstoj izločitvene pravice. To pa pomeni, da je upravičenje pritožnice opravljati procesna dejanja prenehalo na podlagi 2. alineje 2. točke 58. člena ZFPPIPP. Poleg tega pa niti oseba, ki ima položaj upnika, ne more od stečajnega sodišča terjati odločitve o odstopu od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe oziroma o izpolnitvi te pogodbe.
Če upravitelj po prejemu poziva osebe, ki trdi, da je pogodba med njim in stečajnim dolžnikom vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, izpolnitev pogodbe zavrne, taka oseba svojega zatrjevanega upravičenja ne more uveljavljati v stečajnem postopku. Pravno sredstvo, ki ga ima, je vložitev tožbe na izpolnitev vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - izvedensko mnenje - končano zdravljenje - nujna oskrba - stalna pomoč in oskrba - namestitev v varovani oddelek - odvzem prostosti - poseg v osebno svobodo - pravica do osebnega dostojanstva - prostorska zasedenost - materialni pogoji za bivanje - mnenje socialno varstvenega zavoda - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Drži, kot to navaja sodišče prve stopnje, da je prostorska stiska socialno varstvenih zavodov splošno znana. Prav tako je v sodni praksi sprejeto stališče, da se v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, slednji ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnost. Vendar pa je na drugi strani Ustavno sodišče RS v svojem sklepu Up-93/18 z dne 18. 10. 2018 jasno izpostavilo, da se v primerih, kot je predmetni, ob dejstvu, da gre za odločanje o posegu v osebno svobodo oseb z duševno motnjo, zastavlja tudi vprašanje spoštovanja njihovega osebnega dostojanstva med odvzemom prostosti. Temu je lahko vzrok tudi namestitev v socialno varstveni zavod, ki je preobremenjen (prezaseden) in ki zato osebi z duševno motnjo osnovnih pogojev za bivanje ne more zagotoviti. Ob obstoječi zakonski ureditvi ima sodišče resda omejene možnosti (mehanizme) preprečiti, da bi prišlo do takšne situacije. Kljub temu pa ima v takih primerih možnost (in posledično dolžnost) preverjanja (pre)zasedenosti zavodov, ki za takšen sprejem pridejo v poštev, kot tudi primerjavo njihove obremenjenosti. Šele takšne ugotovitve oziroma primerjava omogočata presojo, v katerem zavodu bo namestitev za osebo oziroma v konkretnem primeru (upoštevaje specifike njegovega zdravstvenega stanja) nasprotnega udeleženca najprimernejša.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00021076
ZUstS člen 44. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 16, 16/1, 21, 21/1, 34, 34/1, 36, 36/1, 37, 37/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 22.
pravica do vrnitve sodne takse - predlog za vračilo sodne takse - vrednost spornega predmeta - maksimalna taksa - nastanek taksne obveznosti - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - odločba o odmeri sodne takse - učinek pravnomočnosti - način izvršitve ustavne odločbe - dodatni pogoj - pravica stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru, ko stranka sodno takso plača ob nastanku taksne obveznosti, sodišče takso le odmeri in preveri njeno pravilnost. Če je taksa plačana v predpisani višini, nadaljnje postopanje sodišča z izdajo plačilnega naloga oziroma odločbe v ZST-1 ni predvideno.
Ne gre za kršitev enakega obravnavanja vseh strank pred sodiščem, saj je tožnica v enakem položaju kot vse druge stranke, ki so v takem položaju (odmera takse pred izdajo ustavne odločbe U-I-46/15) takso plačale pred izdajo ustavne odločbe U-I-46/15 ob vložitvi tožbe ter stranke, ki so sodno takso plačale na podlagi izdanega plačilnega naloga, zoper katerega niso vložile ugovora ali je bilo o tem že pravnomočno odločeno oziroma niso vložile predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.