Bistvo obdolženkine zahteve za izločitev sodnice je njeno nestrinjanje glede procesnih odločitev sodnice. Pritožnica je prezrla, da je prav sodnik tisti, ki vodi kazenski postopek in je v skladu s sedmim odstavkom 178. člena ZKP dolžan prepovedati vprašanje, ali odgovor na postavljeno vprašanje, če to ni dovoljeno ali ni v zvezi z zadevo.
Sodnik mora skladno z načelom procesne ekonomije skrbeti, da se odvrne vse, kar bi zavlačevalo postopek in ne bi koristilo razjasnitvi stvari.
ZPP člen 78. ZUP člen 224, 229a, 229a/1. ZZZDR člen 179, 220.
pravdna sposobnost - zastopanje pravdno nesposobne stranke - razrešitev skrbnika - odpoved pravici do pritožbe
Skladno s prvim odstavkom 229.a člena Zakona o splošnem upravnem postopku je odpoved pravici do pritožbe dopustna le v postopkih, ki se začno na zahtevo stranke, in ne tudi v postopkih, ki se vodijo po uradni dolžnosti, po uradni dolžnosti pa se vodi tudi postopek zaradi razrešitve prejšnjega skrbnika in imenovanja novega.
pripoznava glavnega zahtevka - stroškovna odločitev - stranska terjatev - povod za tožbo
V konkretnem primeru bi sodišče lahko štelo, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo, če bi se takoj po prejemu tožbe izselila oziroma stanovanje popolnoma izpraznila in vrnila ključe tožeči stranki in zahtevek pripoznala. Tožeča stranka je izvedela za zahtevek najpozneje, ko je prejela tožbo, kar je po podatkih spisa 13. 7. 2018, po lastnih navedbah pa je ključe poslala po pošti dne 21. 9. 2018. To je prepozno, da bi sodišče štelo, da ni dalo povoda za tožbo.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - prekluzivni rok za vložitev tožbe - vrnitev v prejšnje stanje
Rok za vložitev tožbe je materialni prekluzivni rok. V primeru zamude tega roka ni dopustna vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ker instituta vrnitve v prejšnje stanje v primeru zamude materialnega roka ni mogoče uporabiti. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem, da je v primerih, ko je s posebnim zakonom določen rok za vložitev tožbe, ki ga stranka zamudi, pravica izgubljena, ker preneha po samem zakonu. Za tak primer gre v obravnavani zadevi, ko je tožeča stranka zamudila rok za vložitev tožbe iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1.
upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja - zakonski rok - nepodaljšljiv rok - odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - roki in naroki
Kadar predlog za začetek stečajnega postopka vloži dolžnikov upnik, zakon dolžniku omogoča, da se dolžnik finančno prestrukturira in odpravi insolventnost bodisi znotraj postopka prisilne poravnave, bodisi s povečanjem osnovnega kapitala (prvi odstavek 238. člena ZFPPIPP). Za pripravo predloga za prisilno poravnavo ali za izvedbo povečanja osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki pa je dolžniku po zakonu dan sorazmerno kratek fiksen rok dveh mesecev, šteto od poteka roka za vložitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Predpostavlja se, da je k ukrepom za odpravo insolventnosti poslovodstvo družbe pristopilo že pred vložitvijo upnikovega predloga. Zakonska dolžnost poslovodstva družbe, ki postane insolventna, je namreč po 35. členu ZFPIPP v enem mesecu po nastopu insolventnosti sestaviti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja. To pa pomeni, da poslovodstvo insolventne družbe ne sme čakati, da bo k ukrepom finančnega prestrukturiranja vzpodbujeno šele z upnikovo vlogo za začetek stečajnega postopka, pač pa mora s pripravami za izvedbo finančnega prestrukturiranja oziroma odprave insolventnosti pristopiti že v roku iz 35. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00021862
OZ člen 15, 18, 55, 55/1, 256, 257, 533, 533/1, 564, 564/1, 565, 567. ZZK-1 člen 194. ZIZ člen 264, 264/1, 278, 278/3. ZPP člen 274, 274/1.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odplačen pravni posel - neodplačen pravni posel - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok za vložitev tožbe - darilna pogodba - pogodba o preužitku - pravna narava pogodbe - aleatorna pogodba - pogodba v obliki notarskega zapisa - namen obličnosti - obstoj terjatve - prenehanje terjatve - zemljiški dolg - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - postopek zavarovanja - ustavitev postopka zavarovanja
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo pravno naravo pogodbe. Ne glede na njen naslov in dejstvo, da sta stranki v njej poimenovani kot darovalec in obdarjenec, gre po vsebini za pogodbo o preužitku, ki je odplačna in aleatorna. Sodišče prve stopnje je naravo pogodbe presojalo po njeni vsebini oziroma pogodbeni volji strank (15. in 18. člen OZ) in ne po tem, kako je imenovana. Kavza (namen) darilne pogodbe je nekaj dati brezplačno (prvi odstavek 533. člena OZ). Kakor hitro obstoji kakšna obveznost nasprotne stranke v zvezi z naklonitvijo (ki jo lahko stranka iztoži), takšno naklonilo ni darilo. V konkretnem primeru se je toženec, med drugim, (izrecno) zavezal, da bo v primeru bolezni in starosti darovalca zanj skrbel in mu finančno pomagal (IV. točka pogodbe). Sprejel je torej obvezo v zvezi z naklonitvijo, ki je nedvomno tudi iztožljiva. Zavezal se je, da bo očetu do njegove smrti nudil določene storitve, ta pa se je zavezal, da bo nanj prenesel lastninsko pravico na svojih nepremičninah. Pogodba torej ustvarja dvostransko in odplačno obveznostno razmerje in izpolnjuje vse znake pogodbe o preužitku (prvi odstavek 564. člena OZ).
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2, 298a, 298a/2, 298a/2-2, 308.
preizkus terjatev in ločitvenih pravic - ugovor zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - ugovor dolžnika - prerekanje terjatev v osebnem stečaju s strani dolžnika - izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova - napotitveni sklep stečajnega senata - notarski zapis kot izvršilni naslov - nevknjižena lastninska pravica - izvenknjižna etažna lastnina - publicitetno načelo - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - zastavna pravica na nepremičnini - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Zmotno je stališče pritožnika, da notarski zapis nima moči izvršilnega naslova, ker etažna lastnina na stanovanju še ni vpisana v zemljiško knjigo. Ob upoštevanju spoštovanega publicitetnega načela z objavo zavarovanja v Uradnem listu RS se izkaže, da je imelo sodišče prve stopnje v priloženih listinah k prijavi terjatve podlago za uporabo določbe 308. člena ZFPPIPP. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, s katero je dolžniku naložilo, da mora v drugem postopku s tožbo proti upnici uveljaviti zahtevek za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve v višini 53.328,58 EUR ter ločitvene pravice na nepremičnini, v času pridobitve stanovanja stoječi na parcelni št. 000 k. o. X, do 1/2.
Upniki so v postopku izvršbe pred začetkom stečaja nad dolžnikom pridobili v zavarovanje svoje terjatve zastavno pravico na nepremičnini. Ker so pridobili z vpisom v zemljiško knjigo hipoteko za zavarovanje sporne terjatve, jo je upravitelj, potem ko je to ugotovil na podlagi izpiska iz zemljiške knjige, moral vključiti v osnovni seznam preizkušenih terjatev. Pritožnik je prerekal ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo. Zato so izpolnjeni pogoji po določbi 308. člena ZFPPIPP in mora upnik, ki je ločitveno pravico in zavarovano terjatev prerekal, vložiti tožbo z zahtevkom na ugotovitev neobstoja terjatve in ločitvene pravice.
upravljanje večstanovanjske stavbe - stroški upravljanja - plačilo stroškov upravljanja - začasni upravnik stavbe - podlaga za obračun stroškov upravljanja
Tožnica je podlago za upravljanje stavbe in za obračun stroškov upravljanja imela v odločbi inšpektorja za okolje in prostor, s katero je bila določena za začasno upravnico te stavbe za obdobje šest mesecev in je bilo določeno, da vsi stroški za opravljeno storitev začasne zastopnice bremenijo etažne lastnike, in v zakonski določbi, po kateri so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja in drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, v skladu s svojimi solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače, razen stroškov, ki izvirajo iz poslov obratovanja večstanovanjske stavbe.S potekom šestih mesecev iz inšpekcijske odločbe je upravičenje tožnice za upravljanje stavbe prenehalo in je s tem odpadla tudi podlaga za obračun stroškov upravljanja v nadaljnjem obdobju. Ker v tem obdobju podlage za obračun stroškov ni imela niti v morebitni pogodbi o upravljanju, od toženke neupravičeno zahteva njihovo plačilo.
posestno varstvo - motenje posesti - motenje posesti poti - motenje posesti stvarne služnosti - zadnje posestno stanje - pravočasnost motenjske tožbe - pasivna legitimacija - posredni motilec posesti
Zaključek sodišča prve stopnje, da toženec ni pasivno legitimiran glede motilnih ravnanj s postavitvijo osebnih vozil, je zaradi preozke interpretacije aktivnega izvršitelja motilnega ravnanja materialno pravno napačen. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da je v pravdi zaradi motenja posesti pasivno legitimiran tudi tisti, ki motilno dejanje odobri ali ga dopušča oziroma ima od njega koristi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - trpinčenje - diskriminacija - mobing
Toženka je dokazala, da je pri njej prišlo do upada prodaja in s tem do nedoseganja načrtovanih rezultatov. Zato je imela pravico, da z namenom zniževanja stroškov dela zmanjša število delavcev na delovnem mestu prodajalca ter da se delo prerazporedi med ostale, ki so obdržali zaposlitev. Takšne organizacijske spremembe so v celoti v pristojnosti delodajalca, ki svojih ravnanj ni dolžan opravičevati in dokazovati njihove smotrnosti ter jih sodišče ne more presojati.
Tožeča stranka do izteka roka iz 108. člena ZPP ni vložila drugega izvoda tožbe v smislu določila 106. člena ZPP. Zato je sodišče skladno z določilom petega odstavka 108. člena ZPP tožbo pravilno zavrglo.
ZFPPIPP člen 69, 69/2, 69/2-4, 70, 70/1, 70/1-3, 302, 314a.
stečajni postopek - sklep o preizkusu terjatev - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve - sprememba odločitve - posebno pravilo o začetku teka rokov, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu
O tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve, odloči sodišče s sklepom o preizkusu terjatev. Sodišče o tem obvesti upravitelja, ki mora odločitev sodišča vnesti v končni seznam preizkušenih terjatev.
Pritožbeno sodišče je ocenilo, da izpodbijanega sklepa ni treba razveljaviti in vrniti zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, pač pa je pritožbi ugodilo in v izpodbijanem delu sklep spremenilo.
Določitev roka za vložitev tožbe od objave sklepa višjega sodišča, s katerim je odločilo o pritožbi, temelji na določbi 314.a člena ZFPPIPP.
Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopenjskim, da za konkretizacijo zakonskih znakov lahke telesne poškodbe po drugem odstavku 122. člena KZ-1 zadošča, da je navedeno, da je obdolženec oškodovanca poškodoval z neznanim trdim topim predmetom, s katerim se lahko telo hudo poškoduje, saj je ta zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja opredeljen tudi kot "drugo sredstvo, s katerim se telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari", kar pomeni, da natančnejša opredelitev oziroma identifikacija predmeta ni potrebna. Takšna lastnost uporabljenega predmeta je v opisu dejanja tudi zatrjevana in glede na nastale poškodbe na podlagi mnenja izvedenca medicinske stroke tudi zanesljivo ugotovljena. Očitani kršitvi zato nista podani, kršitev na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo.
ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-5. OZ člen 190, 190/3, 319.
neupravičena obogatitev - nasprotna izvršba - povrnitev preplačil - pravnomočen sklep o izvršbi - odpust dolga
Pravnomočnega sklepa o izvršbi dolžnik ne more obiti s tožbo zaradi neupravičene obogatitve, ampak se mora poslužiti pravnih sredstev v izvršilnem postopku, da bi izpodbil sklep o izvršbi, ki je dovolil izvršbo na njegova sredstva. Ker je imela tožnica (dolžnica v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine) v izvršilnem postopku možnost uveljavljati ugovore v zvezi z morebitnim napačnim izračunom višine njenega dolga na podlagi posojilne pogodbe, pa tega ni storila oziroma so bili njeni ugovori prepozni, tega, kar je plačala na podlagi (neizpodbitega) pravnomočnega sklepa o izvršbi, ne more zahtevati nazaj s tožbo zaradi neupravičene obogatitve, v kateri uveljavlja ravno te, v izvršbi dopustne ugovorne razloge. Smisel določbe 5. točke prvega odstavka 67. člena ZIZ o pravici do vračila preveč plačanega zneska dolžniku je namreč odprava napak, do katerih lahko pride v izvršilnem postopku, ko iz različnih razlogov pride do preplačila dolga oziroma do prejema izpolnitve, ki presega terjatev upnika.
ZKP člen 34, 34/1, 34/2, 39/, 39/1-6, 114. ZS člen 104, 104/2, 116.
prenos krajevne pristojnosti
Glede na to, da so bili s sklepi predsednika Okrožnega sodišča v Murski Soboti izločeni vsi preiskovalni sodniki, katerim je z letnim razporedom dela za leto 2019 določeno dodeljevanje kazensko preiskovalnih zadev, zaradi česar o vloženi zahtevi za preiskavo ne more odločati nihče izmed sodnikov kazensko preiskovalnega oddelka, je bilo potrebno predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugoditi. Pri svoji odločitvi je Višje sodišče upoštevalo tudi dejstvo, da bi dodelitev zadeve sodnikom, ki so razporejeni na druge oddelke Okrožnega sodišča v Murski Soboti, pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, sicer utegnila vzbuditi dvom o nepristranskosti sodišča.
zloraba pravice - odločitev o pravdnih stroških - stroški pooblaščenca
Institutu zlorabe pravic se podreja ravnanje, v katerem upnik za izterjavo pogodbene obveznosti (plačila parkirnine), ki že vsebuje tudi kazen (denarni znesek kot pribitek zaradi pobega), pooblasti odvetnika za izterjavo, slednji pa dolžniku zaračuna stroške, ki večkratno presegajo znesek pogodbene obveznosti s pribitkom vred.
ZZZDR člen 12, 51, 59, 59/2. ZPP člen 2, 2/1, 7, 7/2, 8, 212. ZIZ člen 270, 270/2.
premoženjska razmerja med partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - vlaganja v posebno premoženje zunajzakonskega partnerja - skupna vlaganja - obseg vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine - civilna delitev skupnega premoženja v pravdi - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - odtujitev stvari med pravdo - trditveno in dokazno breme - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - stroški postopka - delni uspeh v pravdi - pravni temelj zahtevka - višina zahtevka
Ker je toženec vozilo med pravdo (neposredno po zaključku glavne obravnave ob prvem sojenju) prodal, to ne sodi več v skupno premoženje pravdnih strank. Ker ga v tej obliki ni več mogoče deliti, tudi ni več pravnega interesa za ugotovitveni del zahtevka. To pa ni ovira, da tožnica neodvisno od te pravde v posebnem postopku zoper toženca in kupca vozila izpodbija prodajno pogodbo, s katero je toženec nedovoljeno razpolagal s skupnim premoženjem, in ustrezne zahtevke postavi (tudi) zoper kupca vozila.
Kadar dela skupnega premoženja ni več v lasti zakoncev oziroma izvenzakonskih partnerjev, so po ustaljeni sodni praksi izključene njune stvarnopravne pravice na tem premoženju in s tem njuni stvarnopravni zahtevki glede tega dela premoženja. Skupno premoženje v takih primerih, kot je bil ugotovljen tudi v obravnavani zadevi, sicer ne preneha, spremeni pa svojo obliko. Vanj ne spada več (odtujena) stvar, pač pa le denarna terjatev, ki je posledica prikrajšanja (oškodovanja) skupnega premoženja zaradi zatrjevanega nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca.
Ker tožnica po odtujitvi vozila med pravdo zahtevka glede vozila ni spremenila, ugotovitvenega zahtevka, da v skupno premoženje namesto odtujenega vozila spada terjatev v višini prikrajšanja zaradi nedovoljenega razpolaganja z vozilom, pa ni postavila (razen obvestila, da ga je toženec brez njenega soglasja prodal, ni podala nobenih trditev o svojem prikrajšanju, niti dokazov, s katerimi bi ga dokazovala), sodišče ni imelo nobene osnove za presojo postavljenega denarnega zahtevka na drugem pravnem temelju, kot je bil vtoževan (namesto povračila denarnega zneska, ki ga je k nakupu vozila prispevala tožnica, izplačilo vrednosti, ki bi ustrezala njenemu prikrajšanju zaradi nedovoljenega razpolaganja toženca s skupnim premoženjem).
litispendenca - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - tožba in nasprotna tožba za ugotovitev deležev na skupnem premoženju - istovetnost pravdnih strank - istovetnost tožbenega zahtevka - izključujoči se zahtevki
V primeru tožbe za ugotovitev obsega skupnega premoženja in ugotovitve deležev na njem, tožencu, ki meni, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od zakonsko domnevane polovice, ni treba vložiti nasprotne tožbe, ampak zadošča ugovor. S tem, ko sodišče enemu zakoncu prisodi manjši ali večji delež, hkrati odloči tudi, da je delež drugega večji ali manjši. Zato bi nasprotna tožba, s katero bi drugi zakonec uveljavljal večji delež na skupnem premoženju, pomenila odločanje o isti stvari.
poslovna odškodninska odgovornost - tranzitni carinski postopek - izguba tovora - predvidljivost škode - ravnanje v nasprotju s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika - odgovornost špediterja - odgovornost za izbiro - soprispevek oškodovanca - solidarna odgovornost - snemanje naroka - pripombe na zapisnik o glavni obravnavi - pravočasnost
Snemanje naroka je skladno s 125. členom ZPP zgolj možnost, zato je bilo v diskreciji sodišča prve stopnje, ali se bo za snemanje odločilo ali ne.
Zakon sicer ne določa do kdaj je mogoče ugovarjati zoper vsebino zapisnika, a je logično, da se to lahko storil le do trenutka, ko je zapisnik podpisan, saj ga od tedaj naprej ni mogoče spreminjati.
Ker je tožeča stranka izkazala, da tožena stranka varovanja ni izvajala na dogovorjen način oziroma ni ravnala v skladu s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ki varovanje opravlja kot profesionalno dejavnost, svojih obveznosti ni izpolnila in je podana njena poslovna odškodninska odgovornost.
Tožeča stranka torej odgovarja za osebe, ki jih izbere z namenom izpolnjevanja naročila oziroma odgovarja za morebitno neskrbnost pri izbiri. Svoje odgovornosti za škodo, ki bi jo z neizpolnitvijo špedicijske pogodbe povzročila naročniku špedicije, v konkretnem primeru pri zavarovalnici ni zavarovala. Zmotno pa je njeno stališče, da je s sklenitvijo pogodbe o varovanju, tožena stranka prevzela vso odgovornost za neizpolnitev špedicijske pogodbe. Kavza pogodbe o zavarovanju pred odgovornostjo je drugačna od kavze pogodbe o varovanju, ki je po svoji vsebini pogodba o delu. Zato s samo sklenitvijo pogodbe o varovanju tovora in spremljajočih dokumentov, tožeča stranka v razmerju do tožene stranke ni izključila možnosti ugotavljanja njenega soprispevka k nastanku škode.
omejitev izvršbe na plačo - bruto plača - neto plača
Pravilno se je sodišče prve stopnje sklicevalo na ZminP. S tem zakonom se zasleduje načelo, da mora biti tudi delavcem, prejemnikom minimalne plače, zagotovljeno dostojno življenje.
Zgodovinska razlaga sprememb 102. člena ZIZ potrjuje materialnopravno pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.
Po uveljavitvi ZIZ-J je kot meja minimalnega denarnega zneska, na katerega z izvršbo ni možno poseči, določen znesek v višini 70 % minimalne plače (brez dostavka ″zmanjšane za″), torej znesek v višini 70 % minimalne bruto plače. Minimalni varovani znesek je za razliko od prej veljavne ureditve v vsakem primeru enak in ni odvisen od dolžnikovih osebnih okoliščin, ki vplivajo na odmero davkov in prispevkov, temveč je odvisen le od vsakokratne višine minimalne (bruto) plače, kot je določena v skladu z ZMinP. Glede na to zgodovinsko razlago ne drži osrednja materialnopravna teza upnika, da mora dolžniku ostati 76 % neto plače.