ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-5. OZ člen 190, 190/3, 319.
neupravičena obogatitev - nasprotna izvršba - povrnitev preplačil - pravnomočen sklep o izvršbi - odpust dolga
Pravnomočnega sklepa o izvršbi dolžnik ne more obiti s tožbo zaradi neupravičene obogatitve, ampak se mora poslužiti pravnih sredstev v izvršilnem postopku, da bi izpodbil sklep o izvršbi, ki je dovolil izvršbo na njegova sredstva. Ker je imela tožnica (dolžnica v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine) v izvršilnem postopku možnost uveljavljati ugovore v zvezi z morebitnim napačnim izračunom višine njenega dolga na podlagi posojilne pogodbe, pa tega ni storila oziroma so bili njeni ugovori prepozni, tega, kar je plačala na podlagi (neizpodbitega) pravnomočnega sklepa o izvršbi, ne more zahtevati nazaj s tožbo zaradi neupravičene obogatitve, v kateri uveljavlja ravno te, v izvršbi dopustne ugovorne razloge. Smisel določbe 5. točke prvega odstavka 67. člena ZIZ o pravici do vračila preveč plačanega zneska dolžniku je namreč odprava napak, do katerih lahko pride v izvršilnem postopku, ko iz različnih razlogov pride do preplačila dolga oziroma do prejema izpolnitve, ki presega terjatev upnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - trpinčenje - diskriminacija - mobing
Toženka je dokazala, da je pri njej prišlo do upada prodaja in s tem do nedoseganja načrtovanih rezultatov. Zato je imela pravico, da z namenom zniževanja stroškov dela zmanjša število delavcev na delovnem mestu prodajalca ter da se delo prerazporedi med ostale, ki so obdržali zaposlitev. Takšne organizacijske spremembe so v celoti v pristojnosti delodajalca, ki svojih ravnanj ni dolžan opravičevati in dokazovati njihove smotrnosti ter jih sodišče ne more presojati.
Postavljeni tožbeni zahtevek od toženke ne zahteva, da se ji dopusti uporaba služeče nepremičnine, temveč toženki prepoveduje, da bi odstranila veje drevesa ter torej ravnala skladno s 83. členom SPZ. Tožnica torej vtožuje upravičenje zahtevati prepoved oziroma vtožuje zavezanost toženke k opustitvi, kar pa je vsebina negativne služnosti. Bistvena sestavina pravice, ki jo vtožuje tožnica, torej je, da toženka ne sme odstraniti vej, medtem ko je rast vej preko meje le posledica te pravde.
posestno varstvo - motenje posesti - motenje posesti poti - motenje posesti stvarne služnosti - zadnje posestno stanje - pravočasnost motenjske tožbe - pasivna legitimacija - posredni motilec posesti
Zaključek sodišča prve stopnje, da toženec ni pasivno legitimiran glede motilnih ravnanj s postavitvijo osebnih vozil, je zaradi preozke interpretacije aktivnega izvršitelja motilnega ravnanja materialno pravno napačen. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da je v pravdi zaradi motenja posesti pasivno legitimiran tudi tisti, ki motilno dejanje odobri ali ga dopušča oziroma ima od njega koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021860
OZ člen 434, 434/2. ZOdv člen 17, 17/5.
posojilna pogodba - prevzem izpolnitve - neizpolnitev pogodbene obveznosti - poslovna odškodninska odgovornost - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika
Odločitev o plačilu vtoževane obveznosti ima oporo v drugem odstavku 434. člen OZ in ne v določbah o posojilni pogodbi, kot zmotno meni pritožnik. Ugotovljeni dogovor med pravdnima strankama namreč ustreza dogovoru o prevzemu izpolnitve. Gre za razmerje med dolžnikom obstoječe obveznosti (tožnico), ki je sklenila pogodbo s posojilodajalcem, in prevzemnikom izpolnitve (tožencem). Tožnici se je namreč zavezal, da bo prevzel vse obveznosti, ki jih je prevzela po (neugodni) posojilni pogodbi, s katero je bilo pridobljeno posojilo zanj. Ker se ni držal medsebojnega dogovora in je morala tožnica sama izpolniti obveznosti po posojilni pogodbi, toženec dejansko ni izpolnil prevzete svoje pogodbene obveznosti v razmerju do nje. Zato ji po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje odgovarja za neizpolnitev obveznosti iz (njune) pogodbe o prevzemu izpolnitve. Najmanj kar je, je tožnici zaradi neizpolnitve njune pogodbe oziroma njegovega ravnanja nastala škoda v vtožvanem znesku, ki ji jo mora zaradi kršitve medsebojne pogodbene obveznosti toženec povrniti.
Iz podatkov v spisu izhaja, da je toženka del vtoževane terjatve tožniku plačala 5. 3. 2018, torej po odgovoru na pritožbo, v katerem je celotni tožbeni zahtevek prerekala po temelju in višini. Tožnik je tožbo umaknil 15. 6. 2018. Res so med izvršenim plačilom in umikom tožbe potekli 3 meseci, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Čeprav tožnik tožbe ni umaknil (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznost.
ZZZDR člen 12, 51, 59, 59/2. ZPP člen 2, 2/1, 7, 7/2, 8, 212. ZIZ člen 270, 270/2.
premoženjska razmerja med partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - vlaganja v posebno premoženje zunajzakonskega partnerja - skupna vlaganja - obseg vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine - civilna delitev skupnega premoženja v pravdi - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - odtujitev stvari med pravdo - trditveno in dokazno breme - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - stroški postopka - delni uspeh v pravdi - pravni temelj zahtevka - višina zahtevka
Ker je toženec vozilo med pravdo (neposredno po zaključku glavne obravnave ob prvem sojenju) prodal, to ne sodi več v skupno premoženje pravdnih strank. Ker ga v tej obliki ni več mogoče deliti, tudi ni več pravnega interesa za ugotovitveni del zahtevka. To pa ni ovira, da tožnica neodvisno od te pravde v posebnem postopku zoper toženca in kupca vozila izpodbija prodajno pogodbo, s katero je toženec nedovoljeno razpolagal s skupnim premoženjem, in ustrezne zahtevke postavi (tudi) zoper kupca vozila.
Kadar dela skupnega premoženja ni več v lasti zakoncev oziroma izvenzakonskih partnerjev, so po ustaljeni sodni praksi izključene njune stvarnopravne pravice na tem premoženju in s tem njuni stvarnopravni zahtevki glede tega dela premoženja. Skupno premoženje v takih primerih, kot je bil ugotovljen tudi v obravnavani zadevi, sicer ne preneha, spremeni pa svojo obliko. Vanj ne spada več (odtujena) stvar, pač pa le denarna terjatev, ki je posledica prikrajšanja (oškodovanja) skupnega premoženja zaradi zatrjevanega nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca.
Ker tožnica po odtujitvi vozila med pravdo zahtevka glede vozila ni spremenila, ugotovitvenega zahtevka, da v skupno premoženje namesto odtujenega vozila spada terjatev v višini prikrajšanja zaradi nedovoljenega razpolaganja z vozilom, pa ni postavila (razen obvestila, da ga je toženec brez njenega soglasja prodal, ni podala nobenih trditev o svojem prikrajšanju, niti dokazov, s katerimi bi ga dokazovala), sodišče ni imelo nobene osnove za presojo postavljenega denarnega zahtevka na drugem pravnem temelju, kot je bil vtoževan (namesto povračila denarnega zneska, ki ga je k nakupu vozila prispevala tožnica, izplačilo vrednosti, ki bi ustrezala njenemu prikrajšanju zaradi nedovoljenega razpolaganja toženca s skupnim premoženjem).
ZPP člen 249, 256, 339, 339/2, 339/2-14, 366. Pravilnik o sodnih tolmačih (2010) člen 35, 40, 49. ZS člen 94.
sodni tolmač - nagrada in stroški sodnega tolmača - zaslišanje s pomočjo tolmača - prevod listin v slovenski jezik - prevajanje - pripombe - pristranskost - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - ugovor
Oba sklepa o odmeri nagrade in stroškov sta pomanjkljiva, saj zgolj ugotavljata, da sta sodna tolmača za ustno prevajanje na naroku oziroma za prevod dokumentacije priglasila nagrado in materialne stroške. Ker ni potrebne obrazložitve, ali sta tolmačenje oziroma prevajanje opravila tako, kot jima je bilo naloženo, je odločitev o nagradi in stroških najmanj preuranjena. Pripomb tožnice na delo obeh sodnih tolmačev, da zaradi neopravljenega dela nimata pravice do nagrade, prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni obravnavalo in tudi ni navedlo, zakaj šteje, da sta sodna tolmača delo opravila.
omejitev izvršbe na plačo - bruto plača - neto plača
Pravilno se je sodišče prve stopnje sklicevalo na ZminP. S tem zakonom se zasleduje načelo, da mora biti tudi delavcem, prejemnikom minimalne plače, zagotovljeno dostojno življenje.
Zgodovinska razlaga sprememb 102. člena ZIZ potrjuje materialnopravno pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.
Po uveljavitvi ZIZ-J je kot meja minimalnega denarnega zneska, na katerega z izvršbo ni možno poseči, določen znesek v višini 70 % minimalne plače (brez dostavka ″zmanjšane za″), torej znesek v višini 70 % minimalne bruto plače. Minimalni varovani znesek je za razliko od prej veljavne ureditve v vsakem primeru enak in ni odvisen od dolžnikovih osebnih okoliščin, ki vplivajo na odmero davkov in prispevkov, temveč je odvisen le od vsakokratne višine minimalne (bruto) plače, kot je določena v skladu z ZMinP. Glede na to zgodovinsko razlago ne drži osrednja materialnopravna teza upnika, da mora dolžniku ostati 76 % neto plače.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - delo po pogodbah civilnega prava - odklonitev ponujene zaposlitve
Dejstvo, da je tožnica odklonila ponujeno pogodbo o zaposlitvi, ki se nanaša na drugo delovno mesto, kot ga uveljavlja tožnica v tem sporu in na podlagi katere bi bila tožnica v delovnem razmerju pri toženi stranki zgolj od 1. 9. 2007 dalje, ne vpliva na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je v pogodbenem odnosu, ki je med strankama trajalo od 1. 1. 2013, obstajal tudi element prostovoljne vključitve v organizirani delovni proces. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, odklonitve sprejema ponujene pogodbe o zaposlitvi ni mogoče razlagati na način, da se tožnica ni želela prostovoljno vključiti v organizirani delovni proces pri toženi stranki in da zato ni upravičena do sodnega varstva oziroma da bi bil tožbeni zahtevek že iz tega razloga neutemeljen. Za ugotovitev obstoja delovnega razmerja je bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica že od 1. 1. 2013 delala pri toženi stranki v organizacijsko opredeljenem in urejenem delovnem procesu.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 16, 21, 21/1, 34a. ZPP člen 359. ZUstS člen 43.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - taksa za tožbo - pravilna odmera sodne takse - omejitev vrednosti spornega predmeta - pritožba v svojo škodo
Ustavno sodišče RS je z odločbo opr. št. U-I-46/15-15 z dne 25. 4. 2018 odločilo, da se prvi odstavek 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1 razveljavi v delu, ki določa višino sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000,00 EUR. Odredilo je, da se do drugačne zakonske ureditve njegova odločitev izvrši tako, da sodišče odmeri sodno takso v višini, predpisani za vrednost spornega predmeta 500.000,00 EUR, kadar odmerja sodno takso pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000,00 EUR, na podlagi prvega odstavka 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1. Navedeno pomeni, da je najvišja vrednost spornega predmeta, od katere se taksa odmerja, 500.000,00 EUR.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00020822
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 1, 3, 3/1, 3/1-a. Uredba Sveta (EU) št. 1259/2010 z dne 20. decembra 2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti člen 5, 8, 8-a, 8-d. ZMZPP člen 48. ZZZDR člen 65.
razveza zakonske zveze - razmerje z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - navezne okoliščine - običajno prebivališče - uporaba slovenskega prava
Na podlagi točke a in točke d člena 8. Uredba Rim III se za razvezo zakonske zveze uporabi pravo države običajnega prebivališča zakoncev v trenutku, ko se je pred sodiščem začel postopek, če stranki v skladu s členom 5 ne izbereta prava, ki se uporabi, oziroma se uporabi pravo države, v kateri se je začel postopek pred sodiščem.
upravljanje večstanovanjske stavbe - stroški upravljanja - plačilo stroškov upravljanja - začasni upravnik stavbe - podlaga za obračun stroškov upravljanja
Tožnica je podlago za upravljanje stavbe in za obračun stroškov upravljanja imela v odločbi inšpektorja za okolje in prostor, s katero je bila določena za začasno upravnico te stavbe za obdobje šest mesecev in je bilo določeno, da vsi stroški za opravljeno storitev začasne zastopnice bremenijo etažne lastnike, in v zakonski določbi, po kateri so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja in drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, v skladu s svojimi solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače, razen stroškov, ki izvirajo iz poslov obratovanja večstanovanjske stavbe.S potekom šestih mesecev iz inšpekcijske odločbe je upravičenje tožnice za upravljanje stavbe prenehalo in je s tem odpadla tudi podlaga za obračun stroškov upravljanja v nadaljnjem obdobju. Ker v tem obdobju podlage za obračun stroškov ni imela niti v morebitni pogodbi o upravljanju, od toženke neupravičeno zahteva njihovo plačilo.
spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - objektivni in subjektivni element spregleda pravne osebnosti - zmanjšanje premoženja družbe - neupravičena obogatitev
Ob pravilni ugotovitvi, da je imela družba G. d. o. o. pred njeno prodajo T. V. premoženje in je pozitivno poslovala, ter nadaljnji ugotovitvi, da je toženec svoj 100 % delež v družbi prodal zgolj za 1.000 EUR, pri čemer družba po tem ni nikdar več poslovala in je imela čez nekaj dni po menjavi lastnika za vselej blokiran transakcijski račun, čez nekaj mesecev pa je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije, kar ni bilo sporno, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je družbo izčrpal toženec ter da je s svojim ravnanjem zmanjšal premoženje družbe in zase ali za koga drugega pridobil korist, zaradi česar ni bila več sposobna izpolniti svoje obveznosti do tožnice iz naslova neupravičene obogatitve (objektivni element zlorabe po 4. alineji prvega odstavka 8. člena ZGD-1).
Ker toženec po pravilni ugotovitvi izpodbijane sodbe ni dokazal, da sta imela tožnica ali njen mož leta 2007 kakršnokoli obveznost do družbe, in ker je moral vedeti, da tožnica 19. 11. 2007 plačuje moževo obveznost do toženca kot s. p. iz naslova računa 16/1, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je toženec dobro vedel, da mora družba, zoper katero je tožnica 15. 11. 2012 vložila tožbo zaradi vračila spornega zneska, neupravičeno prejetih 15.498,00 EUR vrniti (subjektiven element zlorabe po 4. alineji prvega odstavka 8. člena ZGD-1).
V primeru delnega umika tožbe sodišče izda sklep o ustavitvi postopka le glede umaknjenega dela tožbe. Ker je v tem sporu sodišče postopek ustavilo v celoti, je ravnalo v nasprotju s 188. členom ZPP.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 13, 13/2.
vrnitev otroka - zahteva za vrnitev otroka - haška konvencija - mnenje otroka - upoštevanje otrokovih želja
Haaška konvencija se preneha uporabljati, ko otrok dopolni 16 let starosti, ki jih bo mladoletni A. A. izpolnil v avgustu letošnjega leta. A. A. pa je že dopolnil tisto starost in je na taki stopnji zrelosti, ko je treba upoštevati njegovo mnenje.
litispendenca - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - tožba in nasprotna tožba za ugotovitev deležev na skupnem premoženju - istovetnost pravdnih strank - istovetnost tožbenega zahtevka - izključujoči se zahtevki
V primeru tožbe za ugotovitev obsega skupnega premoženja in ugotovitve deležev na njem, tožencu, ki meni, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od zakonsko domnevane polovice, ni treba vložiti nasprotne tožbe, ampak zadošča ugovor. S tem, ko sodišče enemu zakoncu prisodi manjši ali večji delež, hkrati odloči tudi, da je delež drugega večji ali manjši. Zato bi nasprotna tožba, s katero bi drugi zakonec uveljavljal večji delež na skupnem premoženju, pomenila odločanje o isti stvari.
oprostitev plačila predujma za stroške izvedenca - oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka - novela ZPP - ZPP-D - brezplačna pravna pomoč - pravica do učinkovitega sodnega varstva - podaljšanje roka za plačilo predujma
Novela ZPP-D je sodečemu sodniku omejila odločanje glede oprostitve stroškov postopka le na sodne takse, ostale oprostitve stroškov pa mora stranka uveljavljati v posebnem postopku po ZBPP. Zgolj zato, ker je za odločanje o oprostitvi plačila predujma predviden drug postopek, pa še ni mogoče govoriti o kršitvi pritožnikove ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave.
odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve - poseg v čast in dobro ime - svoboda izražanja - kontekst podanih izjav
Toženka je sporne izjave podala v okviru svojega zaslišanja oz. zaslišanja tožnika (takratnega toženca) v zadevi P 104/2011, ko se je obravnaval njen odškodninski zahtevek. Glede na močno konfliktno ozračje, ki sta ga generirali obe pravdni stranki, način poškodovanja toženkine (takrat tožničine) počitniške hišice, ter dejstvo, da je tožnica sporne besede izrekla v okviru pravdnega postopka, ko je od tožnika (takratnega toženca) uveljavljala odškodnino za materialno in nematerialno škodo zaradi njegovih dejanj, je moč zaključiti, da meje svobode izražanja oziroma toženkinega izjavljanja v postopku niso bile presežene. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o prisoji denarne odškodnine zaradi posega v tožnikovo čast in dobro ime materialnopravno zmotna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00020661
ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-1. Zakon o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije (1930) paragraf 69.
izročilna pogodba - izbrisna tožba - neveljavnost vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo - rok za vložitev izbrisne tožbe - prekluzivni rok - zastaranje
Zaradi vsebinskih razlik med ureditvijo izbrisne tožbe v ZZK-1 in Zakonu o zemljiških knjigah, se je sodna praksa z vprašanjem, kateri zakon je treba uporabiti, že ukvarjala. V starejši sodni praksi višjih in Vrhovnega sodišča je tako mogoče zaslediti stališče, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje, ki pa je bilo, tudi ob upoštevanju stališč teorije, preseženo. Tako je Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 1069/2008 z dne 21. 2. 2013 (na katero opozarja tudi tožnik v pritožbi), pritrdilo stališču, da je treba za presojo uporabiti ZZK-1. Zapisalo je, da zaupanje nedobrovernih pridobiteljev v trajnost obstoječega položaja, ne more imeti prednosti pred zaščito ustavno varovane lastninske pravice tožnika. Poudarilo je tudi, da lastninska pravica ne zastara, zato tudi tožbe, s katerimi se varuje lastninska pravica, ne smejo biti časovno omejene, med take tožbe pa sodi tudi izbrisna tožba.