CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022053
OZ člen 190, 198. ZPP člen 8, 319, 319/2. SPZ člen 96, 96/2.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - pogoji za upravičenost do uporabnine - skupno premoženje zakoncev - skupna lastnina - neupravičena uporaba - uporaba stanovanja v skupni lastnini - nasilje nad zakoncem - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja - zahteva za dopustitev uporabe - zahteva za dopustitev souporabe nepremičnine - tržna najemnina - hipotetična najemnina - privolitev v prikrajšanje - nedovoljene pritožbene novote
Res je dokazni postopek pokazal, da se je toženka zaradi nasilja tožnika iz solastne stanovanjske hiše izselila 1. 8. 2005 in se v solastno stanovanje na drugem naslovu vselila v oktobru 2005. Toženkine pravice do zasebnosti, do osebnega dostojanstva in nedotakljivosti telesne in duševne celovitosti bi bile v celoti varovane tudi, če bi se preselila v drugo nepremičnino, npr. najemno stanovanje. V solastno stanovanje pa bi se lahko preselila le s soglasjem tožnika. S tem, ko se je preselila v solastno stanovanje pravdnih strank, je bila obogatena, medtem ko je bil tožnik proti svoji volji prikrajšan, saj solastnega stanovanja niti posredno (preko najemnic) ni mogel uporabljati.
Zgolj dejstvo, da solastnik oziroma skupni lastnik stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega skupnega lastnika ne zahteva dopustitve uporabe, načeloma ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve. Za uspeh mora tožnik dokazati še, da je bil proti svoji volji izključen iz uporabe stvari. Svojo voljo pa mora uporabniku stvari določno izjaviti in ga z njo seznaniti. Če tega ne stori, se šteje, da je v svoje prikrajšanje privolil in ni zakonskih pogojev za plačilo uporabnine.
Sodna praksa priznava pravico do uporabnine solastniku, ki se zaradi nasilja drugega solastnika izseli iz skupne nepremičnine in zato tudi opusti rabo nepremičnine.
Sodišče je pravilno zaključilo, da je bil tožnik v času vodenja disciplinskega postopka toženkin član, zato je toženka disciplinski postopek zoper njega vodila zakonito tako pred Disciplinsko komisijo kot v zvezi z njegovo pritožbo pred Občnim zborom.
ZPP člen 6, 6/2, 8, 102, 102/1, 104, 104/1, 309a, 339, 339/1, 339/2. ZZZDR člen 81, 81.a/3, 82.c.
uporaba svojega jezika v postopku - dolžnost preživljanja razvezanega zakonca - nezadostna sredstva za preživljanje - krivda za brezposelnost - pridobitna sposobnost - socialno varstveni prejemki - upoštevanje vzrokov za nevzdržnost zakonske zveze - pogajanja o poravnavi
Pravica do uporabe svojega jezika je tudi s pomočjo sodnega tolmača v postopku v skladu z 2. odstavkom 6. člena ZPP in v skladu s 1. odstavkom 102. člena ZPP omejena zgolj na naroke in druga ustna procesna dejanja pred sodiščem, ne velja pa tudi za vloge v postopku, ki jih morajo v skladu s 1. odstavkom 104. člena ZPP stranke vlagati v slovenskem jeziku.
Tudi za izjave, ki so podane v okviru poravnalnih pogajanj, velja prepoved uporabe iz 309a. člena ZPP. Kršitev tega določila ZPP predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki pa je podana le takrat, če je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Pritožbeno sodišče je zato v okviru pritožbenih navedb ugotavljalo, na kakšen način je ta kršitev vplivala na izpodbijano sodbo. Ker gre za navedbo stranke in ne za dokaz, z upoštevanjem te izjave toženke ni prišlo do zatrjevane uporabe nedopustnega dokaza. Sodišče prve stopnje pa zaključka, da toženka ni izkazala, da je popolnoma brez sredstev oziroma virov za preživljanje, ni utemeljevalo zgolj in izključno na tej izjavi oz. navedbi toženke, podani v okviru poravnalnih pogajanj, temveč je s povzemanjem te njene navedbe zgolj podkrepilo svoje že prej sprejete tovrstne dejanske zaključke, ki jih je sprejelo na podlagi drugih ugotovljenih dejstev in izvedenih dokazov, ki jih je dokazno presojalo tudi neodvisno od te izjave toženke, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da upoštevanje te izjave toženke ni bistveno vplivalo na dokazno oceno sodišča prve stopnje,
Zakonsko določena dolžnost preživljanja zakonca po razvezi zakonske zveze je v tem primeru, če zakonec nima sredstev za preživljanje in ni brez svoje krivde nezaposlen, pred dolžnostjo Republike Slovenije, da takšni osebi omogoči pridobitev denarne socialne pomoči.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VSC00021350
SPZ člen 220, 222. ZEKom-1 člen 16, 238. ZEKom člen 75, 164.
negativna služnost - služnostna pogodba - bazna postaja za mobilno telefonijo - pogodba o služnosti sklenjena za določen čas - neveljavna pogodba - razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi
Iz pogodbe izhaja, da je možna odstranitev bazne postaje sistema GSM najpozneje v roku treh mesecev po prenehanju opravljanja telekomunikacijske dejavnosti. Zato bi tožeča stranka morala najprej s tožbo doseči, da bi drugopogodbena stranka prenehala opravljati telekomunikacijske dejavnosti, kajti šele nato sledi odstranitev bazne postaje GSM na stroške druge pogodbenice ter vrnitev zemljišč v prvotno stanje. Kot je razvidno iz prej navedene obrazložitve sodišča prve stopnje bazna postaja še vedno obratuje, zato njena odstranitev po tožbenem zahtevku še ni mogoča.
Res je, da je bila s pogodbo z dne 12. 6. 2008 ustanovljena negativna služnost, v 2. členu pa je bilo dogovorjeno tudi, da se prepove podaljšanje obstoječih pogodb, ki bi omogočale oziroma onemogočale vknjižbo izvedbe negativne služnosti. Kljub takšni prepovedi sta toženi stranki nato služnostno pogodbo podaljšali še za 10 let. To sta storili - sklenili na podlagi Sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij; pogodba št. MB7321 in sta ugotovili, da je S. d.d. z izjavo z dne 17. 5. 2014 uveljavil pravice iz 9. člena osnovne pogodbe do trajanja pogodbenega razmerja za nadaljnjih 10 let tako, da pogodbeno razmerje določeno z osnovno pogodbo izteče 14. 10. 2024. Glede na tako sklenjeno in tudi v času sojenja sodišča prve stopnje veljavno pogodbo - sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij, je drugotožena stranka nadaljevala in še nadaljuje z opravljanjem svoje dejavnosti, katero je ugotovilo sodišče prve stopnje in ker ta dejavnost še obstaja in se izvaja, tako ni mogoče z zahtevkom kot ga je postavila tožeča stranka zahtevati kar odstranitev te bazne postaje. Da bi tožeča stranka lahko najprej zahtevala prenehanje opravljanja in izvajanja telekomunikacijske dejavnosti, bi morala skladno z določbami OZ, ki urejajo sankcije za neveljavnost pogodb (glej četrti odsek, II. poglavja OZ: členi 86-99) doseči neveljavnost pogodbe, to je sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij sklenjenega med A. Š. in S. d.d., s katero bi dokazala, da je ta pogodba bila sklenjena v nasprotju s pogodbo o ustanovitvi negativne služnosti, ki je bil sklenjena pred 15. 12. 2014 in bi tako morala doseči, da ta pogodba ne bi učinkovala v smislu podaljšanja pogodbenega razmerja, to je podaljšanja obratovanja in delovanja bazne postaje še za 10 let. Takšnega zahtevka tožeča stranka ni postavila, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek tožeče stranke z obrazložitvijo v točki 34. obrazložitve zaključilo, da je tožnikova tožba, s katero uveljavlja odstranitev bazne postaje ... že po izteku prvotnih 15 let, preuranjena, zaradi česar je tožbeni zahtevek zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021860
OZ člen 434, 434/2. ZOdv člen 17, 17/5.
posojilna pogodba - prevzem izpolnitve - neizpolnitev pogodbene obveznosti - poslovna odškodninska odgovornost - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika
Odločitev o plačilu vtoževane obveznosti ima oporo v drugem odstavku 434. člen OZ in ne v določbah o posojilni pogodbi, kot zmotno meni pritožnik. Ugotovljeni dogovor med pravdnima strankama namreč ustreza dogovoru o prevzemu izpolnitve. Gre za razmerje med dolžnikom obstoječe obveznosti (tožnico), ki je sklenila pogodbo s posojilodajalcem, in prevzemnikom izpolnitve (tožencem). Tožnici se je namreč zavezal, da bo prevzel vse obveznosti, ki jih je prevzela po (neugodni) posojilni pogodbi, s katero je bilo pridobljeno posojilo zanj. Ker se ni držal medsebojnega dogovora in je morala tožnica sama izpolniti obveznosti po posojilni pogodbi, toženec dejansko ni izpolnil prevzete svoje pogodbene obveznosti v razmerju do nje. Zato ji po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje odgovarja za neizpolnitev obveznosti iz (njune) pogodbe o prevzemu izpolnitve. Najmanj kar je, je tožnici zaradi neizpolnitve njune pogodbe oziroma njegovega ravnanja nastala škoda v vtožvanem znesku, ki ji jo mora zaradi kršitve medsebojne pogodbene obveznosti toženec povrniti.
ddv od nagrade pooblaščenca - predmet obdavčitve - potni stroški stranke - kilometrina - povračilo potnih stroškov - odmera DDV - delavec - nastanek obveznosti obračuna DDV
Toženki pripada tudi 22 % DDV od nagrade za njenega pooblaščenca, ker je zavezanec za plačilo DDV.
DDV od kilometrine za njenega delavca za ogled objekta z izvedencem toženki ne pripada, ker ne gre za transakcijo, ki bi bila predmet obdavčitve z DDV.
pravična denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt otroka - odmera odškodnine - okoliščine konkretnega primera - polnoletni otrok
Pri odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine za smrt (polnoletnega) otroka je bilo načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pravilno upoštevano, hkrati pa odmerjena odškodnina upošteva tudi individualne značilnosti nepremoženjske škode tožnikov.
V podobnih oziroma primerljivih primerih se višina skupne odškodnine giblje med 18 in 23 povprečnimi mesečnimi plačami.
odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve - poseg v čast in dobro ime - svoboda izražanja - kontekst podanih izjav
Toženka je sporne izjave podala v okviru svojega zaslišanja oz. zaslišanja tožnika (takratnega toženca) v zadevi P 104/2011, ko se je obravnaval njen odškodninski zahtevek. Glede na močno konfliktno ozračje, ki sta ga generirali obe pravdni stranki, način poškodovanja toženkine (takrat tožničine) počitniške hišice, ter dejstvo, da je tožnica sporne besede izrekla v okviru pravdnega postopka, ko je od tožnika (takratnega toženca) uveljavljala odškodnino za materialno in nematerialno škodo zaradi njegovih dejanj, je moč zaključiti, da meje svobode izražanja oziroma toženkinega izjavljanja v postopku niso bile presežene. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o prisoji denarne odškodnine zaradi posega v tožnikovo čast in dobro ime materialnopravno zmotna.
stranska intervencija - tožba na izpodbijanje pravnih dejanj - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane ločitvene pravice - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - pravni interes intervenienta - pravna korist - ekonomski interes
Višina morebitne škode lahko vpliva le na višino pritožnikove obveznosti, v samo odškodninsko odgovornost pa ne more posegati. Škoda zaradi morebitnih nedovoljenih ravnanj uprave oziroma pritožnika kot njenega predsednika je namreč že nastala. Če pa bo zaradi uspeha v tej pravdi v končni posledici prišlo do večjega poplačila upnikov, je pritožnikov položaj varovan z zahtevkom iz šestega odstavka 44. člena ZFPPIPP.
Uspeh tožeče stranke na pravni položaj pritožnika lahko vpliva le negativno, v takem primeru pa niso izpolnjeni pogoji za dopustnost intervencije
zloraba pravice - odločitev o pravdnih stroških - stroški pooblaščenca
Institutu zlorabe pravic se podreja ravnanje, v katerem upnik za izterjavo pogodbene obveznosti (plačila parkirnine), ki že vsebuje tudi kazen (denarni znesek kot pribitek zaradi pobega), pooblasti odvetnika za izterjavo, slednji pa dolžniku zaračuna stroške, ki večkratno presegajo znesek pogodbene obveznosti s pribitkom vred.
ZKP člen 34, 34/1, 34/2, 39/, 39/1-6, 114. ZS člen 104, 104/2, 116.
prenos krajevne pristojnosti
Glede na to, da so bili s sklepi predsednika Okrožnega sodišča v Murski Soboti izločeni vsi preiskovalni sodniki, katerim je z letnim razporedom dela za leto 2019 določeno dodeljevanje kazensko preiskovalnih zadev, zaradi česar o vloženi zahtevi za preiskavo ne more odločati nihče izmed sodnikov kazensko preiskovalnega oddelka, je bilo potrebno predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugoditi. Pri svoji odločitvi je Višje sodišče upoštevalo tudi dejstvo, da bi dodelitev zadeve sodnikom, ki so razporejeni na druge oddelke Okrožnega sodišča v Murski Soboti, pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, sicer utegnila vzbuditi dvom o nepristranskosti sodišča.
ZDZdr člen 66, 67, 67/3, 74, 74/1, 74/1-6, 75, 75/1.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - paranoidna shizofrenija - prostorska zasedenost - prostorska stiska - kršitev človekovih pravic
V sodni praksi je utrjeno stališče, da v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, slednji ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti.
Konkretni zavod od vseh zavodov izkazuje najmanjšo obremenjenost in je najbližje stalnemu prebivališču nasprotne udeleženke, ki je tudi izrazila željo po namestitvi v ta socialno varstveni zavod.
ZFPPIPP člen 69, 69/2, 69/2-4, 70, 70/1, 70/1-3, 302, 314a.
stečajni postopek - sklep o preizkusu terjatev - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve - sprememba odločitve - posebno pravilo o začetku teka rokov, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu
O tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve, odloči sodišče s sklepom o preizkusu terjatev. Sodišče o tem obvesti upravitelja, ki mora odločitev sodišča vnesti v končni seznam preizkušenih terjatev.
Pritožbeno sodišče je ocenilo, da izpodbijanega sklepa ni treba razveljaviti in vrniti zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, pač pa je pritožbi ugodilo in v izpodbijanem delu sklep spremenilo.
Določitev roka za vložitev tožbe od objave sklepa višjega sodišča, s katerim je odločilo o pritožbi, temelji na določbi 314.a člena ZFPPIPP.
oprostitev plačila predujma za stroške izvedenca - oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka - novela ZPP - ZPP-D - brezplačna pravna pomoč - pravica do učinkovitega sodnega varstva - podaljšanje roka za plačilo predujma
Novela ZPP-D je sodečemu sodniku omejila odločanje glede oprostitve stroškov postopka le na sodne takse, ostale oprostitve stroškov pa mora stranka uveljavljati v posebnem postopku po ZBPP. Zgolj zato, ker je za odločanje o oprostitvi plačila predujma predviden drug postopek, pa še ni mogoče govoriti o kršitvi pritožnikove ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave.
Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopenjskim, da za konkretizacijo zakonskih znakov lahke telesne poškodbe po drugem odstavku 122. člena KZ-1 zadošča, da je navedeno, da je obdolženec oškodovanca poškodoval z neznanim trdim topim predmetom, s katerim se lahko telo hudo poškoduje, saj je ta zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja opredeljen tudi kot "drugo sredstvo, s katerim se telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari", kar pomeni, da natančnejša opredelitev oziroma identifikacija predmeta ni potrebna. Takšna lastnost uporabljenega predmeta je v opisu dejanja tudi zatrjevana in glede na nastale poškodbe na podlagi mnenja izvedenca medicinske stroke tudi zanesljivo ugotovljena. Očitani kršitvi zato nista podani, kršitev na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo.
lastninjenje - lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov - lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini - družbena lastnina
Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat pojasnilo, da so lovske družine kmetijska zemljišča lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije. Kmetijska zemljišča so zato lahko bila le v družbeni lastnini. Tako ni pomembno, ali je lovska družina takšno zemljišča pridobila odplačno ali neodplačno, niti, ali je njihov singularni pravni prednik na tem zemljišču imel lastninsko pravico ali pravico uporabe. Nadalje ni pomembno, ali je bila po prenosu na kmetijskem zemljišču na lovsko družino vpisana lastninska pravica ali pravica uporabe. V vsakem primeru je po prenosu na lovsko družino kmetijsko zemljišče prešlo v družbeno lastnino.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - prekluzivni rok za vložitev tožbe - vrnitev v prejšnje stanje
Rok za vložitev tožbe je materialni prekluzivni rok. V primeru zamude tega roka ni dopustna vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ker instituta vrnitve v prejšnje stanje v primeru zamude materialnega roka ni mogoče uporabiti. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem, da je v primerih, ko je s posebnim zakonom določen rok za vložitev tožbe, ki ga stranka zamudi, pravica izgubljena, ker preneha po samem zakonu. Za tak primer gre v obravnavani zadevi, ko je tožeča stranka zamudila rok za vložitev tožbe iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00020661
ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-1. Zakon o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije (1930) paragraf 69.
izročilna pogodba - izbrisna tožba - neveljavnost vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo - rok za vložitev izbrisne tožbe - prekluzivni rok - zastaranje
Zaradi vsebinskih razlik med ureditvijo izbrisne tožbe v ZZK-1 in Zakonu o zemljiških knjigah, se je sodna praksa z vprašanjem, kateri zakon je treba uporabiti, že ukvarjala. V starejši sodni praksi višjih in Vrhovnega sodišča je tako mogoče zaslediti stališče, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje, ki pa je bilo, tudi ob upoštevanju stališč teorije, preseženo. Tako je Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 1069/2008 z dne 21. 2. 2013 (na katero opozarja tudi tožnik v pritožbi), pritrdilo stališču, da je treba za presojo uporabiti ZZK-1. Zapisalo je, da zaupanje nedobrovernih pridobiteljev v trajnost obstoječega položaja, ne more imeti prednosti pred zaščito ustavno varovane lastninske pravice tožnika. Poudarilo je tudi, da lastninska pravica ne zastara, zato tudi tožbe, s katerimi se varuje lastninska pravica, ne smejo biti časovno omejene, med take tožbe pa sodi tudi izbrisna tožba.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - samozaposlena oseba - pobotni ugovor - izrek sodbe
Ni pravilno stališče pritožbe, da tožniku ni možno priznati pravic iz delovnega razmerja za čas pred vložitvijo zahteve za varstvo pravic. Tudi ne drži, da je tožnik ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ko je zahteval sodno varstvo. Iz spisa ni razvidno, da je zavrnil sklenitev pogodbe o zaposlitvi. A tudi, če bi bila volja delavca za sklepanje delovnega razmerja vprašljiva, to v sodnem sporu ne bi imelo večje teže kot dejansko ugotovljeni elementi delovnega razmerja. Enako velja glede dejstva, da so bile med strankama sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju.
Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče ni oblikovalo tričlenskega izreka, sklicujoč se pri tem na kršitev tretjega odstavka 319. člena ZPP. Če sodišče ugotovi, da ne obstoji v pobot uveljavljana terjatev, je namreč dopusten dvočlenski izrek, kot ga je oblikovalo in obrazložilo sodišče prve stopnje.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/3, 47/4, 51, 51/1, 51/1-3, 51/1-4, 53, 53/7.
nagrada za delo izvedenca - nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja - zahtevnost izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - izjemno zahtevno izvedensko mnenje
Nagrada za izjemno zahtevno delo je pridržana za najbolj kompleksna in strokovno zahtevna mnenja.