KZ-1 člen 228, 228/1. ZOPOKD člen 4, 25, 26, 26/2.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen - preslepitev
Navedba, da je obtoženi kot direktor in solastnik obdolžene pravne osebe najprej poklical oškodovanca in mu naročil, da s svojim avtodvigalom sodeluje pri montaži, nato pa na pomisleke oškodovanca, da mu obdolžena pravna oseba zaradi svoje prezadolženosti ne bo mogla plačati opravljenega dela, slednjemu zagotovil, da mu bo v primeru neplačila s strani obdolžene pravne osebe sam plačal na podlagi cesijske pogodbe z obdolženo pravno osebo ter mu naročil, naj račun izstavi na obdolženo pravno osebo, s čimer je oškodovanca zavedel, da je opravil naročeno delo in izstavil račun, misleč, da mu bo obtoženi slednjega poravnal, česar pa ni storil in tega tudi ni imel namena storiti že na začetku, nedvomno zadosti zahtevi po konkretizaciji zakonskega znaka preslepitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00021438
OZ člen 190, 289. ZPP člen 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14.
razlaga pogodbenih določil - namen pogodbenih strank - zapadlost terjatve - dolžniška zamuda - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme pravdnih strank - neupravičena obogatitev - dejstva, ki jih stranka ne zanika - čas izpolnitve
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da sodišče prve stopnje enači zapadlost terjatve z dolžniško zamudo. Načeloma pa, in kar je bistveno, da obveznost nedvomno dospe v plačilo z upnikovim zahtevkom (ali opominom), kar pomeni, da bi obravnavana terjatev tožnika kot upnika dospela v plačilo najkasneje ob vložitvi te tožbe.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 48/1, 48/1-3, 49, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 51/1-3.
sodni cenilec - nagrada in stroški cenilca - cenilno poročilo - pisni izvid in mnenje - zahtevnost mnenja - zelo zahtevno mnenje
Ravno zaradi cenitve osmih premičnin je sodišče izvedencu priznalo nagrado za izdelavo zelo zahtevnega cenilnega poročila, zato pritožbeni očitki izvedenca o tem, da sodišče ni upoštevalo obsežnosti cenilnega poročila za izdelavo osmih različnih pozicij (ne le ene) niso utemeljeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00040653
URS člen 14, 22, 72, 72/1, 72/2, 72/3.. OZ člen 133, 133/3.. SPZ člen 75.. ZVO-1 člen 3, 11, 11/1, 11/2, 11/5, 110a, 110a/6, 110b.
prekomerni hrup - prepoved prekomernih imisij - čezmerna obremenitev okolja - nepremoženjska škoda - pravica do zdravega življenjskega okolja - škoda, ki presega običajne meje - splošno koristna dejavnost - tehtanje interesov - obrazložitev odstopa od ustaljene prakse - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic - test sorazmernosti
Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) glede odprave posledic čezmernega obremenjevanja okolja, vključno z odškodninsko odgovornostjo, določa objektivno odgovornost povzročitelja. Stroški subsidiarnega ukrepanja države ali občine namreč ne pokrivajo stroškov odškodninskih zahtevkov oškodovancev zaradi posledic čezmerne obremenitve okolja. Vendar pa s tem ni izključena odgovornost povzročitelja okoljske škode nasproti tretjim osebam v skladu z OZ. Imisije kljub preseženim mejnim oziroma kritičnim vrednostim v Uredbi, ne predstavljajo podlage za pravno priznano škodo, zaradi česar sodišče prve stopnje tudi ni kršilo 14. člena Ustave (enakosti pred zakonom) in 22. člena Ustave (enakega varstva pravic). Izhajajoč iz okoliščine, da so kritične vrednosti skupnega hrupa v povprečju presežene le za 1,5 %, za 3,4 % pa so presežene kritične vrednosti kazalca hrupa za noč, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo stopnjo kršitve pravic tožeče stranke iz 22. člena Ustave Republike Slovenije v zunanjem okolju, kot tako izrazito nizko, da ne dosega stopnje resne kršitve in da ne ugotavlja nesorazmernosti med stopnjo kršitve, ki jo mora tožeča stranka trpeti in med koristmi, ki jih ima tožeča stranka zaradi stanovanja v mestu.
ZKP člen 83, 371, 371/1, 371/1-11. URS člen 21, 25, 35.
izločitev dokazov - izločitev zapisnika - zapisnik o zasegu predmetov - bistvene kršitve določb zkp - razlogi o odločilnih dejstvih
Predmet izločitve po 83. členu ZKP niso katerekoli listine, ampak le tiste, za katere je v drugem odstavku tega člena posebej določeno, da se sodba nanje ne sme opirati. Zapisnikov o zasegu predmetov ni med njimi, čeprav je mogoče, da sodba nanje, tedaj ko so bile ob ali med zasegom kršene človekove pravice, ne bo smela biti oprta, kar pa je v konkretnem primeru, ko sodba ni bila niti izrečena, brezpredmetno.
ZPP člen 108. ZST-1 člen 11, 11/3, 11/5, 12, 12/2, 12b, 14a, 14a/3.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pomanjkljive trditve - podatki o premoženjskem stanju - unovčenje premoženja - kratkoročne terjatve - ugovor zoper plačilni nalog - pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - začetek teka roka, določenega v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje postopa po 108. členu ZPP, če predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ne vsebuje vseh podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 (kar se je v tem primeru tudi zgodilo), ne pa v primeru, ko stranka pomanjkljivo navede okoliščine v zvezi s slabim premoženjskim, finančnim in likvidnostnim stanjem, ki naj bi utemeljevale predlagano taksno olajšavo. ZPP, ki se v konkretnem postopku smiselno uporablja na podlagi določbe tretjega odstavka 1. člena ZST-1, namreč določa tudi, da mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek.
Dokler o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek ni bilo pravnomočno odločeno, so bili odloženi učinki plačilnega naloga, s tem pa tek roka iz izdanega plačilnega naloga.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00023201
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - pripor - utemeljen sum - begosumnost - priporni razlog begosumnosti
Z navedbo, da ni podan utemeljen sum obema obdolžencema očitanega kaznivega dejanja, se ni moč strinjati. Sodišče prve stopnje je okoliščine, ki utemeljujejo vložitev obtožnice obrazložilo v 11. točki sklepa, še bolj podrobno pa je utemeljen sum naveden v obrazložitvi obtožbe. Tega pa pritožbena izvajanja obeh pritožnikov niso mogla omajati.
Navedba češ, da je obdolženec zainteresiran za končanje predmetnega postopka in nima nobenega interesa, da ne bi ostal v Republiki Sloveniji, pa tudi nima takšne teže, da bi kakorkoli omajala pravilnost zaključka, da je begosumna nevarnost pri obdolžencu ni podana.
ZST-1 člen 11, 11/5, 12a, 12a/6, 12b, 12b/2, 14a, 14a/3. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
oprostitev plačila sodnih taks - delna oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - pravna oseba - javno objavljeni podatki na ajpes - trditveno in dokazno breme - gotovinsko poslovanje - nov plačilni nalog
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na podatke iz letnega poročila iz leta 2016, saj so bili to zadnji javno objavljeni podatki o finančnem in premoženjskem stanju tožene stranke. Če pa je tožena stranka želela izkazati drugačno (slabše) premoženjsko in finančno stanje, kot izhaja iz teh podatkov, bi morala že v predlogu za oprostitev plačila sodne takse sama zatrjevati in dokazovati aktualne razmere. Tega pa ni storila.
Tožena stranka ob izdaji izpodbijanega sklepa z odločitvijo, da se ji plačilo sodne takse odloži za en mesec, ni bila seznanjena. S tem se je seznanila šele ob vročitvi izpodbijanega sklepa. Če pa jo je vezal fiksno določeni rok za plačilo sodne takse 21. 12. 2018, ki je nastopil že sedem dni po vročitvi izpodbijanega sklepa, pa je bila tako kljub enomesečnem odlogu plačila (glede roka plačila) dejansko v slabšem položaju, kot pa če bi bil njen predlog za odlog plačila sodne takse zavrnjen.
ZPP člen 324, 496, 496/1. ZST-1 člen 18, 18/1, 34, 34/4, 34a, 34a/1. ZST-1 tarifna številka 1122.
napoved pritožbe - spor majhne vrednosti - ugovor zoper plačilni nalog - razveljavitev plačilnega naloga - predlog za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog - zavrženje predloga - enkratno plačilo sodne takse - začetek postopka
V primeru, ko taksa za pritožbeni postopek po napovedi pritožbe ni plačana, ni takse za pritožbeni postopek. Posledično tudi ne more biti taksne obveznosti za domnevo umika napovedi pritožbe.
Če se pravdni postopek začne s tožbo, se pritožbeni postopek začne s pritožbo, in ne že z napovedjo pritožbe. Zgolj iz okoliščine, da po zakonu nastane taksna obveznost za pritožbeni postopek že ob napovedi pritožbe, namreč ni mogoče sklepati, da se že takrat začne pritožbeni postopek. To bi namreč pomenilo, da se pritožbeni postopek začne, še preden se v celoti zaključi postopek pred sodiščem prve stopnje. Napoved pritožbe je torej le procesna predpostavka za vložitev pritožbe.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, toženi stranki pa mora povrniti vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
Tudi sicer je pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. V takšnih primerih je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih podobnih zadevah.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00021354
ZDR-1 člen 177, 177/1.. ZPrCP člen 43, 43/3.
premoženjska škoda - službeno vozilo - odškodninska odgovornost delavca - huda malomarnost
Toženec je bil glede na ugotovljene okoliščine pri vzvratni vožnji posebej previden, vendar trčenja kljub skrbnosti pri vzvratni vožnji ni mogel preprečiti, saj nadstreška zaradi dreves in višine kombija ni videl. Zato tožencu ni mogoče očitati hude malomarnosti.
Ker torej tožnik v postopku ni uspel dokazati, da je toženec pri vzvratni vožnji dostavnega vozila ravnal s hudo malomarnostjo, njegova odškodninska odgovornost že iz tega razloga ni podana.
ZSVarPre člen 27, 27/1, 36, 36/4, 36/5.. SZ-1 člen 121, 121/6, 121b, 121b/1.
denarna socialna pomoč - subvencionirana najemnina
Ker je v zadevi odprto vprašanje, za kakšno obdobje se lahko prizna denarna socialna pomoč oziroma subvencionirana najemnina, je glede tega potrebno uporabiti določbo četrtega odstavka 36. člena ZSVarPre, kjer je določeno, da se ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena denarna socialna pomoč lahko dodeli največ za obdobje enega leta, če zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin, ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca. Denarna socialna pomoč je bila tako za tožničinega sina priznana za eno leto, saj tožnica ni izkazala, da obstajajo razlogi, določeni v petem odstavku 36. člena ZSVarPre, za dodelitev trajne denarne socialne pomoči. Tega ne zatrjuje niti v pritožbi. Glede subvencije najemnine za neprofitno stanovanje pa SZ-1 v šestem odstavku 121. člena določa, da so najemniki upravičeni do subvencioniranih najemnin največ za dobo enega leta.
Ker je bilo o spornem obdobju že pravnomočno odločeno in ima tožnik tudi v celoti pokrit bolniški stalež vse od spornega dne dalje, ni nobene podlage, da bi sodišče o istem obdobju ponovno odločalo.
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da je tožnik v sporu deloma uspel in je neutemeljeno odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka. V delu, v katerem je umaknil tožbo, tožnik ni uspel, saj mu tega zneska tožena stranka ni plačala, zato mora v tem delu tožnik povrniti stroške tožene stranke.
Glede na odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo v celoti, je potrebno šteti, da tožnik v pravdi ni uspel. V takem primeru se pri odmeri pravdnih stroškov uporabi 1. odst. 154. člena ZPP, ki določa, da stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške.
Najbolj tipični učinki litispendence so v tem, da se o istem zahtevku med istima strankama ne more začeti nova pravda. Obstajati morata dve pravdi, ki sta se začeli druga za drugo in sta obe postali litispendentni. Druga pravda ni dopustna, če sodišče ugotovi, da že teče pravda o istem zahtevku med istima strankama mora sodišče novo tožbo v takem primeru zavreči. Nedopustna je namreč tista pravda, ki je začela teči pozneje, saj pravda, ki je začela teči prva, izključuje drugo, vendar le, če je ob nastopu litispendence druge pravde prva še vedno v teku. Praviloma se prej vložena tožba nasprotni strani preje vroči kot tožba vložena kasneje.
ZPP člen 181.. ZDR-1 člen 54, 56, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8, 200, 200/3.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - obstoj delovnega razmerja - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - spoštovanje navodil zdravnika - zagovor - rok za podajo odpovedi
Glede na ugotovitev, da tožena stranka ni dokazala obstoja razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas v smislu določbe 54. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje na podlagi 56. člena ZDR-1 pravilno zaključilo, da je prišlo do transformacije pogodbe o zaposlitvi.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica v nasprotju z navodili osebne zdravnice zapustila kraj bivanja ter odšla v drug kraj, je podan odpovedni razlog iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo stališče, ki ga je Vrhovno sodišče RS zavzelo že v več zadevah in sicer, da je v času bolniškega staleža načeloma prepovedana vsaka aktivnost, ki ni (izrecno) odobrena in da je za odhod izven kraja bivanja vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika, pri tem pa gre za pravila, ki jih mora spoštovati vsak zavarovanec.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - krivdni razlog
Sodišče prve stopnje je kljub pravilno ugotovljenemu dejanskemu stanju zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da so nekvalitetno, prepozno ali nestrokovno opravljanje delovne naloge, rezultat tožnikovega subjektivnega odnosa do izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in da je tožnik zavestno kršil svoje delovne obveznosti, zato njegovega ravnanja ni mogoče uvrstiti v okvir razloga nesposobnosti. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je ravnanja tožnika okvalificiralo kot kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, in da je zato odpoved iz razloga nesposobnosti, nezakonita.
Tožena stranka tožniku ni očitala naklepnega oziroma malomarnega ravnanja, zato tožnik tekom postopka ne more zahtevati, da se njegovo ravnanje opredeli kot krivdni razlog po 3 alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj je utemeljitev odpovednega razloga v presoji delodajalca, sodišče pa lahko presoja le, ali je razlog naveden v odpovedi dejansko podan in utemeljen.
Pojem takojšnje izpolnitve je potrebno tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici izpolnitve zahtevka umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, ampak kasneje, npr. po tem, ko so bili s strani tožene stranke določno seznanjeni z izpolnitvijo vtoževane terjatve.
Vprašanje takojšnje izpolnitve je treba tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa kmalu po določni seznanitvi z izpolnitvijo. V vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha strank v postopku.