Vrhovno sodišče RS je v več svojih odločbah v podobnih zadevah (ki se sicer nanašajo na pogodbeno kazen zaradi kršitve konkurenčne klavzule) že zavzelo naslednje stališče: "Presoja sodišča prve stopnje, da je konkurenčna klavzula oderuška in zato nična zaradi nesorazmerja med višino pogodbene kazni, ki bi jo v primeru kršitve konkurenčne klavzule moral plačati toženec, in višino denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ki predstavlja pogodbeno obveznost tožeče stranke, je zmotna. Že zato, ker temelji na sklepanju o očitnem nesorazmerju med vrednostjo pogodbene obveznosti tožeče stranke in višino pogodbene kazni. Pri pogodbenem določilu o plačilu pogodbene kazni (zaveza toženca) in o plačilu nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule (zaveza tožeče stranke) ne gre za vzajemno (sinalagmatsko) obveznost, ki domneva obojestransko izpolnitev. Če namreč toženec ne bi kršil konkurenčne klavzule, ne bi bil dolžan ničesar plačati. Za presojo, da je pogodba oderuška, je tako med drugim relevantno očitno nesorazmerje med predmetoma izpolnitve pogodbenih strank iz dvostranske pogodbe (119. člen OZ). Ni torej relevantno očitno nesorazmerje med obveznostjo, ki nastopi zaradi neizpolnitve pogodbe ene pogodbene stranke, in predmetom izpolnitve druge pogodbene stranke. Dogovorjena pogodbena kazen je bila v konkretnem primeru namenjena utrditvi konkurenčne klavzule za toženca, saj sankcionira njegovo morebitno kršitev le-te. Obveznost plačila pogodbene kazni zato ne more biti ekvivalent pogodbene obveznosti tožeče stranke. O oderuškosti pogodbe iz razlogov, kot izhajajo iz sodbe sodišča prve stopnje, sploh ni mogoče govoriti, ker ne gre za izpolnitveni predmet pogodbe, saj obveznost plačila pogodbene kazni ni bila ekvivalent pogodbene obveznosti tožeče stranke."
V obravnavani zadevi s konkurenčno klavzulo sicer ni bila dogovorjena pogodbena kazen, temveč pavšalna odškodnina, vendar pritožbeno sodišče meni, da je potrebno navedeno stališče VSRS upoštevati tudi v primeru, kadar je v pogodbi o zaposlitvi dogovorjena pavšalna odškodnina za kršitev konkurenčne klavzule. Izhajajoč iz citiranega stališča glede elementov oderuške pogodbe je obrazložitev sodišča prve stopnje o ničnosti konkurenčne klavzule napačna.
odločitev o pravdnih stroških - spor iz družinskih razmerij - spor za ugotovitev očetovstva - prosti preudarek - okoliščine konkretnega primera
V sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče v skladu s 413. členom ZPP o stroških postopka odloči po prostem preudarku. Spor iz razmerij med starši in otroki je tudi spor o ugotovitvi očetovstva.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Četudi je ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog med druga delovna mesta dopusten razlog odpovedi, pa je v sodnem sporu vseeno dopustno preveriti, ali je dejansko prišlo do ukinitve delovnega mesta oziroma, ali je dejansko, ne zgolj navidezno, prenehala potreba po delu odpuščenega delavca.
ZPŠOIRSP člen 5, 5/2, 12. ZPIZ člen 39, 254, 254/1, 254/2.
odškodninska odgovornost države - odškodninska obveznost zaradi izbrisa iz stalnega registra prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - pavšalna odškodnina - odškodnina za premoženjsko škodo - odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - pravica do starostne pokojnine - pogoji za pridobitev pokojnine - pogoji za pridobitev predčasne starostne pokojnine - državljanstvo - vzročna zveza - upoštevanje prejete odškodnine
Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik pokojnine ni dobil, ker ni bil slovenski državljan zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, je nepravilen, saj vzročna zveza med toženkinim protipravnim ravnanjem (izbris iz registra stalnega prebivalstva) in tožnikovo škodo (nepridobitev pravice do pokojnine v Sloveniji) ob upoštevanju konkretnih okoliščin obravnavanega primera in določb ZPIZ ni podana.
S pravnomočno sodbo med istimi pravdnimi strankami je bilo pravnomočno ugotovljeno, da gre pri dveh vlaganjih (v celoti) za darilo I. B. v korist J. B. Ker je tako, ti vlaganji ne moreta biti hkrati (niti delno) tudi darili v korist O. B.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00021611
OZ člen 72, 72/3, 73, 73/1, 199, 200, 200/1, 206, 766, 785, 786, 786/1. ZFPPIPP člen 56, 122, 122/4, 126, 126/1, 246, 343, 343/4, 355, 357.
soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - nedovoljena pritožba - procesna legitimacija drugih oseb do vložitve pritožbe - pogodba o naročilu (mandat) - poslovodstvo brez naročila - vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - prenehanje naročila - začetek stečaja
Ne glede na to, da gre pri Dogovoru za dvostransko pogodbo, ki je bila sklenjena pred začetkom stečajnega postopka in pri kateri nobena od strank ni (v celoti) izpolnila obveznosti, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da za odločitev v tem primeru ni mogoče uporabiti določil ZFPPIPP, v katerih so vsebovana posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.
Pogodba, s katero se ena od strank zaveže drugi stranki, da bo zanjo opravila določene posle, je pogodba o naročilu. V obravnavani zadevi je zato potrebno upoštevati določbe OZ in ZFPPIPP, ki se nanašajo na posebnosti, do katerih pride pri naročilu, ko se nad naročiteljem začne stečajni postopek. V takšnem primeru preneha naročilo tedaj, ko prevzemnik zve za dogodek, zaradi katerega naročilo preneha. Na podlagi neizpodbojne domneve, določene v četrtem odstavku 122. člena ZFPPIPP velja, da je prevzemnik naročila izvedel za začetek stečajnega postopka s potekom osmih dni po objavi oklica o začetku postopka. Zaradi stečaja ni prenehalo le upravičenje Odvetniške pisarne za nadaljevanje poslov, temveč tudi notranje razmerje med njo kot prevzemnikom in stečajnim dolžnikom kot naročnikom poslov. Ugasnili sta tako zaveza Odvetniške pisarne, da bo za dolžnika opravila posle zastopanja, kot tudi zaveza stečajnega dolžnika, da bo Odvetniški pisarni za opravljen trud plačal.
plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - razlogi za ugovor
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrženju ugovora pravilno oprlo na določilo prvega odstavka 34.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki popolnoma jasno določa, da je ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse mogoče vložiti iz razlogov, da taksa obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da jo je sodišče napačno odmerilo, česar pa pritožnik v ugovoru ni zatrjeval.
ZFPPIPP člen 341, 341/3, 341/7. ZZK-1 člen 80, 245, 245/2.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - izbrisna tožba - učinki izbrisne tožbe - učinki zaznambe spora - zaznamba izbrisne tožbe
Posledica zamude tridnevnega roka iz tretjega odstavka 341. člena ZFPPIPP ni zavrnitev soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe.
Pomembno je, da je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji, da je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP. Vendar pa je presoja, ali se določen predmet sme prodajati v stečajnem postopku, pridržana že sklepu o prodaji. To pa hkrati tudi pomeni, da morajo upniki vse razloge, zakaj prodaja določenega premoženja v stečaju ni dopustna (kot so pritožbeni razlogi, da gre za stvar izven pravnega prometa, enako velja za razloge v zvezi z ničnostjo akta o etažiranju), uveljavljati že s pritožbo zoper sklep o prodaji.
Sodna odločba, izdana v postopku po izbrisni tožbi, bo učinkovala tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba izbrisne tožbe (drugi odstavek 80. člena ZZK-1). Vsi nadaljnji vpisi učinkujejo le pod razveznim pogojem (tretji in četrti odstavek 80. člena ZZK-1). Zato niso utemeljene navedbe drugega pritožnika, da uspeh z izbrisno tožbo ne bo učinkoval proti nadaljnjim pridobiteljem lastninske pravice.
V zvezi s skrbnostjo velja še poudariti, da odmik od zahtevane skrbnosti pomeni malomarnost. Že zgolj lahka malomarnost pa zadošča, da se stranka ne more sklicevati na svojo zmoto.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00021591
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 25, 26.
nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - naklep - nezavestna malomarnost
Zlasti je opozoriti na opis dejanja, v katerem so določno navedeni predpisi, ki bi jih naj obdolžena kršila, kot tudi posledice, ki bi jih naj s temi kršitvami povzročila. To je pomembno, kajti obdolžena je v zagovoru med drugim zatrjevala, da je vsaj v delu obravnavanega obdobja ravnala skladno s temi predpisi, v preostalem delu pa tako zaradi novo nastalih objektivnih okoliščin ni mogla več ravnati. Posredi so odločilna dejstva, od katerih je odvisna presoja protipravnosti obdolženkinega ravnanja, ki v primeru objektivne nemožnosti ravnati po predpisih, ne more biti podana.
Po takšnih razlogih sta zavestna sestavina naklepa iz 25. člena KZ-1 in pogojno imenovana zavestna sestavina pri nezavestni malomarnosti iz 26. člena KZ-1 izenačeni. To ne gre že zaradi razlike v krivdnih oblikah, hkrati pa so razlogi zaradi združevanja, znova pogojno imenovane zavestne sestavine pri nezavestni malomarnosti z voljno sestavino direktnega naklepa v nadaljevanju v precejšnji meri med seboj v nasprotju.
stroški - odgovor na ugovor - obrazloženost ugovora - vročitev ugovora upniku v odgovor - stroški odgovora na ugovor - potrebnost stroškov odgovora na ugovor - enako varstvo pravic
Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je odgovor na ugovor vložil po pozivu sodišča in opozorilu na pravne posledice opustitve vložitve odgovora na ugovor ter da je odgovor na ugovor pravno sredstvo, katerega nevložitev pomeni, da upnik dolžnikove navedbe v ugovoru priznava kot resnične. Dolžnica je v ugovoru obrazloženo nasprotovala upnikovi terjatvi po višini. Trdila je, da je od kredita 190.000,00 EUR črpala sredstva le v višini 150.000,00 EUR, preostanka v znesku 40.000,00 EUR pa ni nikoli koristila, in da je banki vrnila 50.130,00 EUR, zato je zahteva upnika po znesku 141.506,09 EUR neupravičena. Za svoje trditve je predlagala zaslišanje strank, priče in predložila listinski dokaz. Glede na takšno vsebino ugovora je upnik po prejemu dopisa sodišča z dne 16. 9. 2015, iz katerega izhaja, da je ugovor dolžnice obrazložen, in v katerem ga je sodišče pozvalo k vložitvi odgovora in opozorilo na posledico iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, lahko sklepal, da bo sodišče v primeru njegove neaktivnosti ugovoru dolžnice sledilo. V izogib takšni posledici je na ugovor moral odgovoriti.
Poleg tega je odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi odraz pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) na prvi stopnji. Pravici dolžnika, da nasprotuje predlogu in sklepu o izvršbi, ustreza pravica upnika, da na dolžnikova izvajanja odgovori. Če mu pri tem nastanejo stroški, dolžnik pa z ugovorom propade, pritožbeno sodišče meni, da je zavrnitev upnikovega stroškovnega zahtevka pravilna le takrat, ko upnik z odgovorom ni prav v ničemer prispeval k odločitvi sodišča prve stopnje oziroma ko odgovor ni bil potreben zaradi očitne neobrazloženosti ugovora, kar pa ni primer v tem postopku, kot je že bilo pojasnjeno zgoraj.
žaljiva obdolžitev - resničnost trditev - vsebina vloge - ugovor
Prvo sodišče je v zvezi s tem v nasprotju s pritožbenimi navedbami in ob vpogledu v prekrškovni spis opr. št. ZSV 298/2012 Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu pravilno zavrnilo obdolženčev zagovor o kršitvi njegovih pravic v tem prekrškovnem postopku, zlasti glede pridobitve kontrolnega dokaza o statusu M.M. v navedenem prekrškovnem postopku. Že v septembru 2013, ko je obdolženec prejel obširno obrazložitev sodne citirane odločbe Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu (opr. št. ZSV 298/2012 z dne 8. 8. 2013), zoper katero ni uspel niti z vložitvijo pobude za ZVZ, je bil nedvomno seznanjen s stališčem sodišča glede storitve prekrška po drugem odstavku člena 7 ZJRM-1 in s statusom M. M. ob storitvi prekrška. Zato ima v nasprotju s pritožbenimi navedbami prav prvo sodišče tudi, ko zaključuje, da je pisanje obdolženca v ugovoru z dne 6. 3. 2014 šteti za trditve, ne pa le za posplošene izjave, oziroma nakazovanje na možnost storitve kaznivega dejanja s strani oškodovanca.
Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve je mogoče storiti le z brezpogojno trditvijo ali z raznašanjem žaljivih dejstev, ne pa npr. z izražanjem v pogojnem naklonu (″naj bi″ … ). Ob upoštevanju slednjega pa gre, kot je prepričljivo zaključilo prvo sodišče, v predmetni kazenski zadevi, ko je obdolženec v pravnem sredstvu (ugovoru), ki ga je tudi sam štel kot kazensko ovadbo, za brezpogojno izražanje trditev oziroma lastnega prepričanja o zaznanih dejstvih, katerih resničnost tekom postopka ni uspel dokazati, niti ni uspel dokazati, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil, ne pa za zapis trditev v pogojnem naklonu, kot je bilo v primeru, ki ga obravnava navedeni judikat. Zato tudi iz teh razlogov ni mogoče pritrditi pritožbi o kršitvi kazenskega zakona.
ZKP člen 83, 371, 371/1, 371/1-11. URS člen 21, 25, 35.
izločitev dokazov - izločitev zapisnika - zapisnik o zasegu predmetov - bistvene kršitve določb zkp - razlogi o odločilnih dejstvih
Predmet izločitve po 83. členu ZKP niso katerekoli listine, ampak le tiste, za katere je v drugem odstavku tega člena posebej določeno, da se sodba nanje ne sme opirati. Zapisnikov o zasegu predmetov ni med njimi, čeprav je mogoče, da sodba nanje, tedaj ko so bile ob ali med zasegom kršene človekove pravice, ne bo smela biti oprta, kar pa je v konkretnem primeru, ko sodba ni bila niti izrečena, brezpredmetno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00020829
ZFPPIPP člen 172, 172-3, 172-5, 173, 240. ZPP člen 212.
začasna odredba v stečaju - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - postopek prisilne poravnave - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - začetek stečajnega postopka - dokaz z zaslišanjem prič - informativni dokaz - kršitev obveznosti poročanja
Dolžnik trdi, da začasna odredba, izdana v (zaradi začetka postopka prisilne poravnave) prekinjenem predhodnem stečajnem postopku nad dolžnikom (St 001 z dne 18. 9. 2015, ki dolžniku med drugim prepoveduje odtujitev in obremenitev nepremičnine - hotela) v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom nima nobenega učinka. Dolžnik je želel doseči razveljavitev navedene začasne odredbe, vendar je, kot je v sklepu Cst 434/2018 zapisalo višje sodišče, „neutemeljeno stališče dolžnika, da začasna odredba v predhodnem stečajnem postopku na podlagi 240. člena ZFPPIPP preneha v primeru začetega postopka prisilne poravnave že (samo) zaradi zakonskih posledic začetka postopka prisilne poravnave“. V nasprotju s pritožnikom višje sodišče ocenjuje, da navedena zakonska rešitev ni protiustavna. Ni prepričljivo pritožnikovo poudarjanje, da vztrajanje pri začasni odredbi pomeni, da dolžnik ne more izvesti prisilne poravnave in da to predstavlja izvotlitev njegove pravice do finančnega prestrukturiranja. Začasna odredba, izdana v predhodnem stečajnem postopku, varuje stečajne upnike, dolžnik pa se tekom postopka prisilne poravnave lahko z upniki sporazume o načinu, kako kljub izdani začasni odredbi pripraviti tak NFP, na podlagi katerega bo sprejeta in uspešno izvedena prisilna poravnava. Še posebej je treba poudariti možnost dogovarjanja s predlagateljem začasne odredbe.
SPZ člen 11, 11/1. ZFPPIPP člen 300, 300/3, 300/4, 310, 310/1. ZPP člen 181, 181/2. ZGJS člen 76, 76/1.
ugotovitev obstoja izločitvene pravice - pravni interes za tožbo - priposestvovanje - priposestvovanje idealnega deleža - idealni delež solastnika - nepremičnina v solastnini
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj je priposestvovanje idealnega deleža v vtoževanem primeru dopustno. Da je to v tej zadevi življenjsko, se strinja tudi višje sodišče. V tej zadevi namreč ne gre za posest idealnega deleža, ki v naravi ni določljiv.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031442
ZKP člen 167, 167/2. KZ člen 244, 244/1, 244/2. ZGD-1 člen 263, 263/1.
zloraba položaja ali pravic - preiskava - konkretizacija zakonskih znakov - utemeljen sum - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - sostorilstvo
Opis obravnavanega kaznivega dejanja vsebuje konkretizacijo zakonskih znakov obdolžencem očitanega kaznivega dejanja, ki je v fazi postopka, v katerem se odloča o uvedbi preiskave, ustrezna in zadostna. Ob navedbi vloge posameznih obdolžencev ob odobritvi spornega kredita, so opisana njihova izvršitvena ravnanja in prav tako opredeljena premoženjska škoda, ki naj bi nastala oškodovancu oziroma premoženjska korist, ki naj bi jo družbi pridobili.
Ob odločanju o uvedbi preiskave je preuranjeno zavzemanje pritožnikov za presojo ravnanj obdolžencev v okviru pravil o podjetniški presoji, saj se v fazi odločanja o uvedbi preiskave ne presoja posameznih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00021438
OZ člen 190, 289. ZPP člen 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14.
razlaga pogodbenih določil - namen pogodbenih strank - zapadlost terjatve - dolžniška zamuda - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme pravdnih strank - neupravičena obogatitev - dejstva, ki jih stranka ne zanika - čas izpolnitve
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da sodišče prve stopnje enači zapadlost terjatve z dolžniško zamudo. Načeloma pa, in kar je bistveno, da obveznost nedvomno dospe v plačilo z upnikovim zahtevkom (ali opominom), kar pomeni, da bi obravnavana terjatev tožnika kot upnika dospela v plačilo najkasneje ob vložitvi te tožbe.
stroški kazenskega postopka - predlog za oprostitev plačila stroškov postopka - zakonski rok
Glede na to, da je obsojenki rok za obročno odplačilo stroškov kazenskega postopka potekel 15. 8. 2018, bi bil njen predlog še pravočasen, če bi ga pri sodišču podala do tega datuma.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00021532
ZKP člen 402, 402/3, 502, 502/1, 502.c, 502.c/1.
začasno zavarovanje zahtevka - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - roki - utemeljen sum - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - vrnitev obtožnice tožilcu - vrnitev obtožnice v popravo
Dejstvo je, da je sklep o preiskavi pravnomočen, da je torej potrjen utemeljen sum storitve kaznivih dejanj, in da so bile okoliščine, ki utemeljujejo razlog za ukrep in neogibnost ukrepa s pravnomočnimi sklepi že preizkušane, zato pritožba neutemeljeno pogreša ponovno preizkušanje istih dejstev in okoliščin, ki oboje potrjujejo, saj glede prvega in drugega niso podane takšne nove okoliščine, ki bi zahtevale ponovno presojo. (Začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi).
Pravilno je pojasnilo, da je utemeljenost suma še vedno podana, saj bi v nasprotnem primeru zunajobravnavni senat kazenski postopek ustavil in obtožbe ne bi dopustil, a jo je vrnil v popravo oziroma jo je vrnil tožilcu, da po potrebi zahteva dopolnitev preiskave. Pritožbene navedbe, ki povzemajo dele tega sklepa zunajobravnavnega senata, in ki naj bi potrjevali, da utemeljen sum več ni podan, niso utemeljene, zavzemanje za zaključek v tem pritožbenem postopku, da obstoj utemeljenega suma ni več podan, pa je brez podlage, saj ta izhaja iz pravnomočnega sklepa o preiskavi.
Pritožbeno sodišče se glede ponovljenih pritožbenih trditev zato le sklicuje na odgovore, ki jih je v svojih sklepih o zatrjevanem že podalo in lahko le ponovi stališče, da vrnitev obtožnice državnemu tožilcu ne pomeni vrnitve postopka v fazo preiskave, temveč da gre za fazo postopka po vložitvi obtožnice, čas, kolikor lahko traja obravnavani ukrep po vložitvi obtožnice, pa še ni potekel.
Pritožnici je bil predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja, ki je bil sodišču podan 7. 11. 2018, tega dne tudi poslan, v njem pa je bil določen rok za odgovor najkasneje do 12. 11. 2018 do 10.00 ure. Če obdolženka predloga v tem času ni sprejela, sklep zaradi tega ni nezakonit in protiustaven.
KZ-1 člen 228, 228/1. ZOPOKD člen 4, 25, 26, 26/2.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen - preslepitev
Navedba, da je obtoženi kot direktor in solastnik obdolžene pravne osebe najprej poklical oškodovanca in mu naročil, da s svojim avtodvigalom sodeluje pri montaži, nato pa na pomisleke oškodovanca, da mu obdolžena pravna oseba zaradi svoje prezadolženosti ne bo mogla plačati opravljenega dela, slednjemu zagotovil, da mu bo v primeru neplačila s strani obdolžene pravne osebe sam plačal na podlagi cesijske pogodbe z obdolženo pravno osebo ter mu naročil, naj račun izstavi na obdolženo pravno osebo, s čimer je oškodovanca zavedel, da je opravil naročeno delo in izstavil račun, misleč, da mu bo obtoženi slednjega poravnal, česar pa ni storil in tega tudi ni imel namena storiti že na začetku, nedvomno zadosti zahtevi po konkretizaciji zakonskega znaka preslepitve.