• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 29
  • >
  • >>
  • 21.
    VDSS Sklep Pdp 975/2018
    28.2.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00023431
    ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1.
    odločitev o pravdnih stroških - delna izpolnitev zahtevka - takojšen umik - načelo uspeha
    Tožnik je po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravnomočnega umika. Sodišče prve stopnje bi pravdne stroške do umika tožbe moralo pravilno presojati po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo, tudi kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP. Glede na to bi bilo treba o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom.
  • 22.
    VDSS Sodba Pdp 615/2018
    28.2.2019
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00022671
    ZDR-1 člen 177, 178.
    odškodninska odgovornost delavca - poklicni voznik - huda malomarnost - dnevnica
    Hudo malomarno je tisto ravnanje, ki je skrajno nepazljivo in pomeni zavestno zanemarjanje običajne skrbnosti, ki se pričakuje od povprečno skrbnega človeka. Uporabiti je treba kriterij skrbnosti, ki se pričakuje od povprečno skrbnega delavca, pri presoji skrbnosti pa je treba upoštevati okoliščine, v katerih je do ravnanja prišlo.
  • 23.
    VDSS Sodba Pdp 149/2019
    28.2.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00022769
    ZPP člen 318.. ZDR-1 člen 44, 130.
    zamudna sodba - obstoj delovnega razmerja
    Glede na tožbene navedbe (da je bil tožnik v spornem času vključen v organiziran delovni proces in je nepretrgano opravljal delo; da je prejel plačilo za delo...) je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki tudi v spornem času in da ga je tožena stranka dolžna za to obdobje prijaviti v socialna zavarovanja in mu urediti vpis delovne dobe pri matični evidenci.
  • 24.
    VSC Sodba Cp 552/2018
    28.2.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC00021225
    OZ člen 190, 190/3, 193.
    neupravičena pridobitev - nesuspenzivni učinek - izpolnitev obveznosti
    Tožnica je s plačilom izpolnila obveznost plačila stroškov postopka, toženec je izpolnitev prejel po še nepravnomočni odločbi sodišča, ki pa je že bila izvršljiva zaradi nesuspenzivnega učinka pritožbe (rednega pravnega sredstva), toženec pa je izpolnitev v izogib izvršbi zahteval od tožnice pred pravnomočnostjo. Z odločbo pritožbenega sodišča pa je bila tožnica razbremenjena obveznosti plačila stroškov postopka. Po presoji pritožbenega sodišča gre za tipičen primer neupravičene obogatitve na strani toženca po tretjem odstavku 190. člena OZ, zato je toženec neupravičeno obogaten in je prejeti znesek dolžan vrniti.
  • 25.
    VSL Sodba II Cp 2155/2018
    28.2.2019
    STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00020692
    SZ-1 člen 23, 23/4, 25.
    soseska - upravljanje večstanovanjske stavbe - pogodba o upravljanju sklenjena za celotno sosesko - odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov posamezne večstanovanjske stavbe - skupni deli - skupni stroški več stavb - plačilo obratovalnih in vzdrževalnih stroškov
    Zaradi odpovedi pogodbe o upravljanju s skupnimi deli (torej tudi s tem objektom) v imenu etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe U. upravnik ni več upravičen upravljati in zato na tej podlagi tudi ni upravičen od toženke zahtevati plačila.
  • 26.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 775/2018
    28.2.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00022359
    ZDSS-1 člen 34.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-4, 110/1-8, 116, 116/3.. ZPP člen 155.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - preiskovalno načelo - prekluzija dokazov - neupravičen izostanek z dela - sodna razveza - denarno povračilo - odločitev o pravdnih stroških - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča
    Zmotno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje glede na določbo 34. člena ZDSS-1 izvesti dokaze, tudi če so podani prepozno. Preiskovalno načelo v individualnem delovnem sporu velja omejeno, in sicer le, če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev. To pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva še vedno primarno odgovorne stranke skladno z razpravnim načelom in lahko sodišče izvaja dokaze po uradni dolžnosti šele v primeru, če kljub temu ne more ugotoviti vseh pravno relevantnih dejstev. Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS določbe 34. člena ZDSS-1 ni mogoče razumeti tako, da sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja tudi dejstva (in za njihovo potrditev izvaja dokaze), ki jih stranke sploh niso navajale. Primarna dolžnost strank je, da navedejo vsa pravno relevantna dejstva in dokaze za njihovo potrditev. Šele, če dokazi, ki so jih ponudile, ne zadoščajo za ugotovitev dejstev, sledi izvedba dokazov po uradni dolžnosti. Preiskovalno načelo torej sodišča ne zavezuje k temu, da bi ugotavljalo dejstva, glede katerih stranki nista pravočasno predlagali izvedbe dokazov.

    Spornega dne se tožnik ni bil več dolžan oglasiti na delu pri toženi stranki, zato je očitek iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je tožnik pet dni neupravičeno izostal z dela (po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1) neutemeljen.
  • 27.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 825/2018
    28.2.2019
    DELOVNO PRAVO
    VDS00022441
    ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2.. ZVZD-1 člen 51, 51/3.. ZDD-1 člen 2, 3, 10, 10/4.. URS člen 35.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu - detektivska dejavnost - detektiv - delovni spor - nezakonito pridobljen dokaz - pogoji za opravljanje dela
    Če detektiv ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti, mora prenehati z opravljanjem dejavnosti in v osmih dneh od prenehanja izpolnjevanja pogojev pristojnemu organu vrniti certifikat o licenci in detektivsko izkaznico.

    Izvedba preizkusa alkoholiziranosti s strani nepooblaščene osebe in nadaljnja uporaba rezultata alkotesta za dokazovanje v sodnem sporu štejeta kot zbiranje in obdelava osebnih podatkov tožnika, ki ne temelji na zakonu in pomeni kršitev njegove pravice do zasebnosti po 35. členu URS.

    Glede na vse okoliščine primera v tem sporu o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja kljub dobrovernosti tožene stranke o zakonitosti detektivskega dela ob predložitvi dokazov veliko močnejši interes izkazuje tožnik z varstvom zasebnosti. Zato po presoji pritožbenega sodišča zapisnika o alkoholiziranosti (enako pa velja za poročilo in vsebino izpovedi upokojenega detektiva) ni dopustno uporabiti v tem sporu in nanj opreti sodne odločitve. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
  • 28.
    VDSS Sklep Psp 41/2019
    28.2.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00022308
    ZDSS-1 člen 68.
    priča - povrnitev stroškov priči - nadomestilo plače
    V 68. členu ZDSS-1 je določeno, da v sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške ne glede na izid postopka. To seveda velja tudi za stroške priče v predmetni zadevi.

    Navedeno specialno določbo je potrebno uporabiti za stroške, nastale Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje iz naslova pravice do povračila izgubljenega zaslužka v višini 17,28 EUR javni uslužbenki, zaslišani kot priča. Ne glede na izid tega sodno socialnega spora je odmerjeni znesek Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, dolžna povrniti tožena stranka.
  • 29.
    VDSS Sodba Pdp 970/2018
    28.2.2019
    DELOVNO PRAVO
    VDS00022716
    ZDR-1 člen 126, 126/2, 136.
    plačilo razlike plače - plača - pobot izplačila plače - ničnost - odpoved pravici do plače
    Delavcu pripada plača v višini, ki je dogovorjena z delodajalcem, za katero se dogovorita v pogodbi o zaposlitvi in sicer o višini osnovne plače, ki ne sme biti nižja od izhodiščne plače za posamezni tarifni razred, za delovno mesto, ki ga zaseda delavec, kot to določa kolektivna pogodba.

    Po določbah ZDR-1 in ZDR iz 136. člena lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače samo v zakonsko določenih primerih, vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila plače, pa so neveljavna. Delavec in delodajalec poleg primerov, ki jih določa zakon, s pogodbo o zaposlitvi ne moreta urediti dodatnih primerov zadržanja plače in je taka ureditev nična.
  • 30.
    VDSS Sklep Psp 53/2019
    28.2.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00022246
    ZPP člen 137, 333, 333/1.
    prepozna pritožba
    Vročitev sodbe z dne 7. 9. 2017 je bila torej opravljena z vročitvijo pooblaščeni odvetnici, kateri je pooblastilno razmerje še trajalo in je celo bila posebej pooblaščena, ne samo da opravlja vsa tipična odvetniška dejanja za tožnico, temveč še posebej v predmetni zadevi tudi za vročanje pisanj.
  • 31.
    VDSS Sodba Psp 41/2019
    28.2.2019
    SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00022320
    ZUTD člen 11, 129, 129/1, 129/1-9.
    brezposelna oseba - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb
    Tožnikov izostanek z razgovora, ker je nanj pozabil, ne predstavlja opravičljivega razloga iz 9. alineje 1. odst. 129. člena ZUTD.
  • 32.
    VDSS Sodba Psp 24/2019
    28.2.2019
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00022446
    Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 5.. ZPIZ-2 člen 406, 406/4.. ZMEPIZ-1 člen 115.. ZMEPIZ-1A člen 7.. ZPIZ-2B člen 37, 37/1.
    vključitev v obvezno zavarovanje - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - lastnost zavarovanca
    V konkretnem primeru gre za uskladitev lastnosti zavarovanca po 406. členu ZPIZ-2 in 37. členu ZPIZ-2B. Po četrtem odstavku 406. člena ZPIZ-2 uživalec pokojnine, ki ob uveljavitvi tega zakona opravlja delo ali dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobil lastnost zavarovanca iz 14., 15. in 16. člena tega zakona, najpozneje v roku 1 leta od uveljavitve tega zakona uskladi svoj status z določbami 116. člena tega zakona. Rok iz četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-1 je bil s 115. členom ZMEPIZ-1 spremenjen tako, da je bil prehodno podaljšan in uskladitev statusa zahtevana do 31. 12. 2014 ter določena dolžnost zavoda, da po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. 1. 2015 naprej. Kasneje je bil ta rok s 7. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1A) podaljšan do 31. 12. 2015 ter zavodu dana pristojnost ugotovitve lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti in prenehanje izplačevanja pokojnine od 1. 1. 2016 naprej. Še kasneje pa je ZPIZ-2B, ki je začel veljati 1. 1. 2016, v prvem odstavku 37. člena določil, da z delom ali dejavnostjo lahko nadaljujejo tudi uživalci pokojnin iz četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2 pod pogojem, da v roku 30 dni po uveljavitvi tega zakona ponovno vstopijo v obvezno zavarovanje skladno s spremenjenim tretjim odstavkom 116. člena zakona za najmanj 2 uri dnevno ali za 10 ur tedensko, od uveljavitve tega zakona dalje.
  • 33.
    VSM Sklep I Ip 795/2018
    28.2.2019
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00024076
    ZPP člen 189, 189/3. ZIZ člen 40, 40/1, 106, 106/1.
    izterjava preživnine - ugovor dolžnika - litispendenca v izvršilnem postopku - vročanje odgovora na ugovor dolžniku - kršitev pravice do izjave - istovetnost strank - istovetnost zahtevka - nezapadle občasne terjatve - meje preizkusa po uradni dolžnosti
    Hkrati ne smeta teči izvršilna postopka, ki sta identična glede strank, dolžnikove obveznosti in predlaganega izvršilnega sredstva ali predmeta.

    V skladu z določilom prvega odstavka 106. člena ZIZ se realizira izvršba za nezapadle obveznosti ob zapadlosti brez ponovne zahteve upnika. V tem primeru ne gre za zavarovanje v okviru predhodne odredbe, ampak izvršilno sodišče v naprej dovoli izvršbo tudi za nezapadle preživninske mesečne dajatve. Nov postopek za navedeno preživninsko terjatev in terjatev pravdnih stroškov ni bil dopusten.
  • 34.
    VDSS Sklep Pdp 85/2019
    28.2.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00023404
    ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1.
    odločitev o pravdnih stroških - delna izpolnitev zahtevka - takojšen umik - načelo uspeha
    Pojem takojšnje izpolnitve je potrebno tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici izpolnitve zahtevka umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, ampak kasneje, npr. po tem, ko so bili s strani tožene stranke določno seznanjeni z izpolnitvijo vtoževane terjatve.
  • 35.
    VDSS Sodba Pdp 907/2018
    28.2.2019
    DELOVNO PRAVO
    VDS00022438
    ZDR-1 člen 6, 34, 34/1, 37, 85, 89, 89/1, 89/1-3.. ZVOP-1 člen 5, 6, 13, 16.. ZPacP člen 5, 44.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - varstvo osebnih podatkov - zdravstveni delavec
    Tožnik je, s tem ko je v koš za smeti odvrgel razporede za dva dni, na katerih so bili občutljivi osebni podatki pacientov, kršil določbo 9. člena Pravilnika o postopkih in ukrepih za varovanje osebnih podatkov, ki je bil objavljen na oglasni deski, kljub temu, da je bil na pogodbeno dolžnost varovanja osebnih podatkov pacientov še posebej opozorjen z opozorilom. Ker teh navodil in opozorila ni upošteval, je ravnal malomarno in s tem znova storil kršitev po prvem odstavku 34. člena ZDR-1.
  • 36.
    VSL Sklep II Kp 38997/2014
    28.2.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00020328
    KZ-1 člen 53, 53/2, 87, 87/1. ZKP člen 129a, 129a/6.
    način izvršitve denarne kazni - sprememba denarne kazni v kazen zapora - stranska denarna kazen - enotna kazen - izvršljivost izreka - vrsta odločbe - sodba
    O spremembi denarne kazni, ki se ne da niti prisilno izterjati, v kazen zapora, odloči v skladu s šestim odstavkom 129.a člena ZKP predsednik senata oziroma sodnik posameznik sodišča, ki je na prvi stopnji izreklo denarno kazen, s sodbo, ne s sklepom.

    Izrek sodbe, s katero sodišče pretvori denarno kazen v zaporno, mora vsebovati znesek oziroma višino neplačane denarne kazni in pretvorbo (preostanka) neplačane denarne kazni v dneve zapora.
  • 37.
    VDSS Sodba Pdp 812/2018
    28.2.2019
    DELOVNO PRAVO
    VDS00022689
    ZDR-1 člen 84, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 209, 209/5.. ZKP člen 149a.. ZNPPol člen 113.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - policist - nezakonito pridobljen dokaz
    Neutemeljene so pritožbene navedbe, da naj bi sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevalo s strani policije nezakonito pridobljene dokaze. Policija kritičnega dne ni izvajala prikritih preiskovalnih ukrepov (tajnega opazovanja tožnika) po 149.a členu ZKP, ampak opazovanje oziroma nadzor določenega območja oziroma objekta. Policija je imela za snemanje črpališča ustrezno pravno podlago. Kot izhaja iz izpovedi kriminalista, je snemal kraj (črpališče), na katerega je prišel tudi tožnik. Tako kriminalist ni tajno nadzoroval tožnika, ampak je opazoval območje, torej črpališče.
  • 38.
    VSL Sklep VII Kp 46469/2017
    28.2.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKI
    VSL00020523
    KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2. ZJRM-1 člen 6, 6/1.
    načelo ne bis in idem - prepoved sojenja o isti stvari - lahka telesna poškodba - nasilno in drzno vedenje - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja - objektivna identiteta
    Opis kaznivega dejanja poleg znakov prekrška obsega še natančen opis lahke telesne poškodbe, ki je pri obravnavanem kaznivem dejanju bistvena, zato ni podana objektivna identiteta med prekrškom in kaznivim dejanjem. Povedano še drugače, opis kaznivega dejanja je glede na izvršitveno ravnanje in predmet napada v bistvenem enak opisu prekrška, vendar opis prekrška ni vseboval posledice izvršitvenega ravnanja obdolženke, to je lahke telesne poškodbe, storjene na način in s sredstvom, da se lahko telo hudo poškoduje, kar je bistven zakonski znak očitanega kaznivega dejanja in prav v tem je kvalitativna razlika med opisom obeh ravnanj.
  • 39.
    VDSS Sodba Psp 73/2019
    28.2.2019
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00022484
    ZPIZ-2 člen 63.
    invalidnost
    Invalidnost je po ZPIZ-2 podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Pri tem se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno uposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.
  • 40.
    VSK Sodba III Kp 20485/2018
    28.2.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00025835
    KZ-1-UPB2 člen 74, 74/1, 75, 75/2, 75/5, 87, 87/2.. ZKP-UPB8 člen 285.c, 285.c/1, 450,b, 450.b/2.
    sporazum o priznanju krivde - razumevanje narave in posledic priznanja krivde - odločba o odvzemu protipravne premoženjske koristi - protipravna premoženjska korist - odvzem premoženjske koristi - rok za plačilo
    Obtoženca M. in D. M. trdita, da sporazuma o priznanju krivde ne bi podpisala, če bi vedela, da jim bo naložena v plačilo tako visoka premoženjska korist. S tem smiselno zatrjujeta, da nista razumela narave in predvsem posledic sklenjenega sporazuma o priznanju krivde. Takim navedbam pritožbeno sodišče ne more slediti saj so v nasprotju s spisovnimi podatki. Ti izkazujejo, da je že obtožnica vsebovala predlog, da se obtožencema odvzame premoženjska korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem in sicer v višini 57.640,00 EUR.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 29
  • >
  • >>