NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021839
SPZ člen 77, 77/5. OZ člen 35. ZOR člen 47.
mejni spor - določitev meje med nepremičninami - ureditev meje po pravični oceni - izvensodna poravnava - ničnost poravnave - predmet obveznosti - evidentiranje meje
Izvensodna poravnava brez potrebne geodetske izmere ni bila izvršljiva, saj na njeni podlagi ni bilo mogoče evidentirati meje v uradni evidenci GURS. To tudi pomeni, da je predmet obveznosti (potek meje) te izvensodne poravnave nedoločen in nedoločljiv, zato je bila izvensodna poravnava s tega vidika nična (47. člen ZOR, sedaj 35. člen OZ). Zato je moralo sodišče urediti mejo v tem postopku, ob sodelovanju sodnega izvedenca geodetske stroke, ki je opravil potrebno geodetsko izmero, da bo mogoče na podlagi izpodbijanega sklepa in elaborata geodetske storitve (v zvezi s skico terenske meritve, ki je sestavni del sklepa sodišča) evidentirati spremembe v zemljiškem katastru oziroma v nepremičninskih evidencah.
ZIZ člen 56a, 170, 170/2. ZD člen 128. SPZ člen 142, 154.
izvršba na nepremičnino - ugovor po izteku roka - ugovor novega dolžnika - ugovor hipotekarnega dolžnika - dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - prehod premoženja na državo - prehod lastninske pravice na obremenjeni nepremičnini - pogodbena zastavna pravica - prenos hipoteke - prenehanje hipoteke
Ne drži materialnopravno razlogovanje pritožnice, da 128. člen ZD omogoča, da preide na državo v konkretnem primeru bremen prosto premoženje.
Ker zakonodajalec v 128. členu ZD ni zapisal, da se na tako pridobljenem premoženju pritožnice izbrišejo stvarne pravice oziroma da se premoženje prenaša bremen prosto, je na Republiko Slovenijo prišlo obremenjeno premoženje. Sicer pa v kolikor bi bilo v 128. členu ZD zapisano, da se prenaša premoženje bremen prosto, bi bilo to v nasprotju z osnovami stvarnega prava. Prenehanje hipoteke je namreč urejeno v SPZ, ki v 154. členu določa pogoje za izbris hipoteke iz zemljiške knjige, v katero je ta vpisana. 154. člen SPZ pa za izbris oziroma prenehanje hipoteke ne omenja 128. člena ZD.
sodba presenečenja - oporočna sposobnost - napake volje
Prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku. Ne gre pa za sodbo presenečenja v primeru, ko sodišče odločitev opre na dokazno oceno, s katero se stranka ne strinja.
Dokazna ocena ne pomeni zgolj povzetka izpovedb zaslišanih strank ali prič, temveč mora sodišče argumentirano pojasniti moč posameznega dokaza pri ugotavljanju pravno odločilnih dejstev in njegovo vpetost v celoto, ki bodisi pritrjuje ali ovrže s strani pravdnih strank postavljene trditve. Ker sodišče prve stopnje takšne dokazne ocene ni opravilo in se do nekaterih izvedenih dokazov sploh ni opredelilo, pravilnosti sprejete odločitve ni mogoče preveriti.
SPZ člen 260, 260/1, 260/2.. ZZK-1 člen 21, 42, 30, 30/1, 140, 140/1, 140/1-4.
stavbna pravica - prenehanje stavbne pravice - potek časa - izbris časovne omejene pravice - časovna omejenost pravic - vknjižba prenehanja pravice - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - podlaga za vpis v zemljiško knjigo
Pogojev za vknjižbo prenehanja časovno omejene stavbne pravice, pri kateri je vknjižen podatek o dnevu prenehanja te pravice, ni potrebno dokazovati s posebno listino. ZZK-1 tudi ne zahteva, da bi moral predlagatelj v elektronskem zemljiškoknjižnem predlogu, s katerim se predlaga izbris časovno omejene stavbne pravice, kot podlago vpisa navesti ustrezno zakonsko določbo.
ZIZ člen 196, 197, 197/1, 197/1-1, 197/1-2, 198, 208, 208/2. ZDavP-2 člen 96, 96/1.
izvršba na nepremičnine - sklep o poplačilu - prednostna terjatev - prednost pri poplačilu - zakonske zamudne obresti - zadnje leto zapadle davščine - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - specialne določbe
Že iz gramatikalne razlage 2. točke 197. člena ZIZ izhaja, da je med prednostne terjatve šteti le davek na promet nepremičnin, za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje ter zato zakonite zamudne obresti od teh terjatev ne morejo imeti narave prednostnega poplačila, saj tega izrecno 197. člen ZIZ kot lex specialis ne določa. Pri nepremičninski izvršbi v primeru poplačila davščin je namreč potrebno upoštevati določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju, ne pa določbe ZDavP-2. ZDavP-2 tudi ne določa, da zamudne obresti od zapadlih pa neplačanih davščin pomenijo davščino. Zato tudi iz tega razloga ne morejo imeti pravico do prednostnega poplačila.
Ugotovitev, da je toženka podpisa ponaredila, je utemeljeno negativno vplivala na oceno verodostojnosti tudi toženkinih drugih navedb in njene izpovedbe.
Gre za tim. negativno dejstvo ("ni bilo vračila"), ki ga stranka nikoli ne more dokazati (Negativa non sunt probanda). Dokazno breme, nasprotno temu dejstvu ("vračilo je bilo"), je bilo zato na nasprotni stranki - toženki.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - javna površina - javno dobro - izvrševanje posesti - redno izvrševanje služnosti - priposestvovalna doba - aktivna legitimacija
Tožnica je zemljiškoknjižna lastnica posameznega dela stavbe št. 3 na naslovu G., ki v naravi predstavlja poslovni prostor v stavbi na parc. št. 1655/0, k. o. ..., in v korist katere tožnica zahteva ugotovitev priposestvovanja stvarne služnosti hoje, vožnje z manjšimi vozički in vozili ter parkiranje. Tožnica je aktivno legitimirana za svoj del nepremičnine, za katerega trdi, da je priposestvovala služnost. Ostali (so)lastniki so izvrševali posest vsak zase in ne skupaj kot celota za celotno nepremičnino, niti niso izvrševali posesti za tožnico.
pripadajoče zemljišče - udeleženci postopka - ugotovitev položaja udeleženca po uradni dolžnosti
Iz izvedenskega mnenja izhaja, da naj bi sporno zemljišče predstavljalo pripadajoče zemljišče k stavbam predlagateljev v K. 1 in k stavbam K. 2. Na podlagi te ugotovitve izvedenke je sodišče prve stopnje, glede na citirane zakonske določbe, pravilno po uradni dolžnosti v postopek pritegnilo še skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavb iz K. 2.
kontradiktornost postopka - izvedba predlaganih dokazov - sporno dejansko stanje - zaslišanje priče - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Preden bo sodišče prve stopnje zahtevalo od izvedenca da dopolni izvedensko mnenje, naj sodišče zasliši priče, ki jih je predlagal tožnik in ki jih sodišče prve stopnje ni zaslišalo, ker izpovedbe teh prič lahko tudi vplivajo na ugotovitve izvedenca o zdravstvenem stanju pokojne v času podpisa izjav.
ZFPPIPP člen 221d, 221d/4, 221d/5, 221d/6, 221e, 221e/1, 221f, 221g.
poenostavljena prisilna poravnava - oklic o začetku postopka - posodobljen seznam terjatev - zavrnitev poenostavljene prisilne poravnave - sklep o dopolnitvi - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave
Oklic o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave (z razširjeno vsebino) v 2. točki vsebuje zapis, da ima pravico glasovati o poenostavljeni prisilni poravnavi (po prvem odstavku 221.e člena ZFPPIPP) upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenem seznamu terjatev, ki je vsebovan v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika.
Sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni mogoče izdati pred objavo posodobljenega seznama terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Vendar je sodišče prve stopnje z objavo podatka, da je posodobljeni seznam terjatev vsebovan v poročilu, ki je bilo istega dne prav tako objavljeno na spletnih straneh AJPES, zavedlo tako upnike kot dolžnika, da seznam terjatev, ki je bil objavljen, predstavlja posodobljeni seznam terjatev.
Če vsebina seznama terjatev, ki ga je sodišče upoštevalo kot posodobljeni seznam terjatev, ni v skladu s četrtim odstavkom 221.d člena ali če mu ni priložen notarski zapis izjave iz četrtega odstavka 221.d člena, bo moralo ob smiselni uporabi določb tretjega do sedmega odstavka 221.f člena ZFPPIPP predlagatelju s sklepom naložiti, da ga ustrezno popravi in dopolni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020193
OZ člen 364, 569. ZZZDR člen 51. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravna podlaga tožbenega zahtevka - obseg tožbene trditvene podlage - sklepčnost - nesklepčnost tožbe - spor o obstoju - obstoj izvenzakonske skupnosti - posojilna pogodba - narava pogodbe - čas nastanka obveznosti - čas in kraj sklenitve pogodbe - izpolnitev obveznosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - presoja listin - pripoznava dolga
Upoštevaje tudi dejstvo, da tožeča stranka v tožbi ni podala izrecnih trditev o tem, da bi bila obveznost pokojnika do nje nastala v času njune zunajzakonske skupnosti, bi se sodišče prve stopnje pri odločitvi o tožbenem zahtevku moralo opredeliti do vseh tožbenih trditev tožeče stranke (kot logično povezane celote) in tudi do vseh možnih pravnih podlag, ki bi lahko prišle v poštev v konkretnem primeru (določila OZ), ne pa zgraditi pravnih zaključkov zgolj na podlagi njene trditve, da je zunajzakonska partnerka pokojnega očeta tožene stranke.
odločitev o pravdnih stroških - spor iz družinskih razmerij - spor za ugotovitev očetovstva - prosti preudarek - okoliščine konkretnega primera
V sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče v skladu s 413. členom ZPP o stroških postopka odloči po prostem preudarku. Spor iz razmerij med starši in otroki je tudi spor o ugotovitvi očetovstva.
OZ člen 86, 86/1.. ZDR-1 člen 73, 131, 131/1, 111, 111/2.
pogodba o zaposlitvi - ničnost - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - neizplačilo plače - odsotnost z dela
Toženka sama priznava, da tožniku od marca 2015 dalje ni izplačevala plač, kar pomeni, da je podan odpovedni razlog po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1. Nerelevanten pri tem je izgovor toženke, da naj bi tožnik neupravičeno izostal z dela. Tudi v kolikor bi bilo to resnično, je treba upoštevati, da je bil tožnik v delovnem razmerju in v tem času je bil upravičen do plače oziroma do ustreznega nadomestila. Zato toženka ni izpolnjevala svojih obveznosti, na katere jo je tožnik najprej pisno opomnil, obvestil pristojni inšpektorat in nato utemeljeno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot določa drugi odstavek 111. člena ZDR-1.
dednopravni zahtevek na izločitev iz zapuščine - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - zakonska domneva enakih deležev
Kljub jasni določbi 118. člena ZNP, da se v pravdi presojajo le obseg in deleži zakoncev na skupnem premoženju, nato pa se to premoženje razdeli v nepravdnem postopku po pravilih, ki veljajo za delitev skupnega premoženja, sodna praksa in tudi pravna teorija ves čas omogočata, da bivši zakonec v določenih izjemnih primerih doseže delitev skupnega premoženja tudi že v pravdnem postopku. Praviloma sodišča to dopuščajo, če obstajajo posebne okoliščine (npr. soglasje nasprotne stranke; če so stvari po namenu in naravi namenjene le enemu zakoncu; otežen postopek za ugotavljanje deleža zakonca na nepremičnini; nedovoljeno razpolaganje enega zakonca s skupnim premoženjem). V obravnavani zadevi obstajajo prav takšne posebne okoliščine, saj je zapustnica z oporoko nedopustno razpolagala tudi s tožnikovim deležem na skupnem premoženju. Ker sodna praksa v takšni situaciji ne nasprotuje delitvi v pravdnem postopku, je treba v tem delu in posledično glede ugotovitve, da tožnikov solastni delež na stanovanju do polovice ni del zapuščine, ugoditi pritožbi tožnika in sodbo spremeniti tako, da se v tem delu tožbenemu zahtevku ugodi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Četudi je ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog med druga delovna mesta dopusten razlog odpovedi, pa je v sodnem sporu vseeno dopustno preveriti, ali je dejansko prišlo do ukinitve delovnega mesta oziroma, ali je dejansko, ne zgolj navidezno, prenehala potreba po delu odpuščenega delavca.
ZPŠOIRSP člen 5, 5/2, 12. ZPIZ člen 39, 254, 254/1, 254/2.
odškodninska odgovornost države - odškodninska obveznost zaradi izbrisa iz stalnega registra prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - pavšalna odškodnina - odškodnina za premoženjsko škodo - odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - pravica do starostne pokojnine - pogoji za pridobitev pokojnine - pogoji za pridobitev predčasne starostne pokojnine - državljanstvo - vzročna zveza - upoštevanje prejete odškodnine
Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik pokojnine ni dobil, ker ni bil slovenski državljan zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, je nepravilen, saj vzročna zveza med toženkinim protipravnim ravnanjem (izbris iz registra stalnega prebivalstva) in tožnikovo škodo (nepridobitev pravice do pokojnine v Sloveniji) ob upoštevanju konkretnih okoliščin obravnavanega primera in določb ZPIZ ni podana.
odškodninska odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - odgovornost za škodo nastalo v trku dveh premikajočih se vozil - nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - krivdna odškodninska odgovornost - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil - vmesna sodba
Pri nesreči premikajočih vozil se odgovornost za nastalo škodo presoja po krivdnem načelu. Če je bila nesreča povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti (prvi odstavek 154. člena OZ); če je krivda obojestranska, pa odgovarjata oba imetnika v sorazmerju s stopnjo svoje krivde (drugi odstavek 154. člena OZ). Sklicevanje sodišča prve stopnje na določbo 153. člena OZ, ki ureja oprostitev objektivne odgovornosti imetnika nevarne stvari, zato ni pravilno.
ZPP člen 421, 421/4. ZZZDR člen 106, 113, 113/1, 113/2, 113/3.
nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - bistveno spremenjene okoliščine - spremenjene razmere - nespremenjene okoliščine - otrokove koristi - izvrševanje roditeljske pravice - konfliktnost med starši - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - zavrnitev tožbenega zahtevka
V skladu s četrtim odstavkom 421. člena ZPP izda sodišče na zahtevo bivšega zakonca ali organa, pristojnega za socialne zadeve, novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Sprememba pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev, mora biti bistvena, saj vsakršna sprememba še ne more povzročiti nove dodelitve otroka.
Nesoglasja pravdnih strank pri izvrševanju stikov se bodo reševala v okviru predloga toženke za spremembo stikov v nepravdni zadevi, kjer bo ravno zaradi različnih interpretacij glede obsega in datuma stika otroka z očetom moralo sodišče stike natančno, jasno in podrobno urediti.
Stiki otroka z očetom imajo prednost pred drugimi dejavnostmi otroka. Stik lahko odpade oziroma se nadomesti zaradi otrokovih izvenšolskih obveznosti ali praznovanj le v soglasju z obema staršema, kar pomeni, da če ni njunega obojestranskega soglasja, se stik izvrši po sodni odločbi.
pravna podlaga tožbenega zahtevka - izpolnitev prodajne pogodbe - pridobitev lastninske pravice - neupravičena obogatitev - odškodninski zahtevek - način poplačila - posojilna pogodba - finančni leasing - plačilo DDV - plačilo kupnine - pridržek lastninske pravice - prodaja z lastninskim pridržkom - vrnitev stvari
Prodajalec premične stvari si lahko pridrži lastninsko pravico dokler kupec ne plača vse kupnina. Za pridobitev lastninske pravice po 520. členu OZ je treba ugotoviti vsa dejstva. Sodišče ni ugotovilo vseh pravno odločilnih dejstev glede ugovora, da kupnina ni bila v celoti plačana.