razžalitev - negativna vrednostna sodba - varstvo upravičenih koristi - namen zaničevanja - izključitev kaznivosti
Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe, da se je obdolženec s tem, ko je oškodovančevo delo primerjal z mafijo, o njem žaljivo izrazil, prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da konkretni primer ni osamljen, temveč obdolženec negativni odnos do oškodovanca v zvezi z njegovim sojenjem v pravnomočno končani pravdni zadevi, v kateri je imel sam vlogo stranke, že več let izraža s pisnimi vlogami, v katerih na žaljiv način izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišča oziroma oškodovanca kot sodnika posameznika. Vendar pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da v dokaznem postopku ugotovljen subjektivni odnos obdolženca do lastnega ravnanja ter okoliščine njegovega ravnanja v obravnavanem dogodku, ne potrjujejo presoje izpodbijane sodbe, da je bila njegova primerjava oškodovančevega dela z "mafijo" usmerjena izključno ali predvsem v napad na njegovo osebnost, v sramotitev, ponižanje, prezir in zasmehovanje oziroma osebno diskreditacijo, temveč je imel obdolženec predvsem namen opozoriti na, po njegovem trdnem subjektivnem prepričanju, nezakonito in nepravilno odločitev oškodovanca kot sodnika v pravnomočno zaključeni pravdni zadevi, ki je vplivala na njegovo premoženjsko stanje in s katero se še danes ne strinja.
objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - pravna in dejanska podlaga tožbenega zahtevka - vrednost spornega predmeta - seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov - določitev stvarne pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka je v tožbi postavila več tožbenih zahtevkov (objektivna kumulacija) in za vsakega od njih navedla vrednost spornega predmeta. Pritožba ima prav, ko navaja, da se posamezni zahtevki v tožbi opirajo na različno dejansko in pravno podlago, zato ni podane podlage za seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočno odločeno o prošnji - zavrženje predloga
Ponovno podan predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebinsko ne predstavlja nove podlage, iz katere bi izhajale spremenjene okoliščine, nastale po pravnomočni odločitvi o prvotnem predlogu.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda pravnega dejanja - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - zatrjevane napake sodišča
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo sodišče (in pritožnik uveljavlja prav in samo takšne: da sodišče ni upoštevalo pravočasnega odgovora na tožbo, da ga ni povabilo na narok, da je narok opravilo, preden je potekel rok za odgovor na tožbo), ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
poškodba pri smučanju - poškodba rame - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - premoženjska škoda - potni stroški v času zdravljenja
Sodišče prve stopnje z odmero denarne odškodnine za tožnikove telesne bolečine v višini 10.000,00 EUR, za strah v višini 1.500 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 15.000 EUR pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine iz 179. člena OZ. Pritožnik brez sklicevanja na podobne zadeve le na splošno trdi, da je prisojena odškodnina za vse vrste škode prenizka, ker naj bi sodišče prve stopnje ugotovljena dejstva „premalo vrednotilo“. Ta pritožbeni očitek ni utemeljen.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/3, 273. ZGD-1 člen 38a, 318, 318/2, 398. ZBan-2 člen 55.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - izpodbijanje sklepov skupščine delniške družbe - nadzorni svet - imenovanje članov nadzornega sveta - banka - glasovalna pravica - omejitve - posebni revizor - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - predpostavke za izdajo začasne odredbe - izkaz nevarnosti - odprava nasprotij - ravnanje v dobro družbe - namen zavarovanja z začasno odredbo - izredni ukrep - nastanek težko nadomestljive škode - vrstni red presojanja pogojev - kumulativno določeni pogoji
Ker morajo delovati člani nadzornega sveta po principih neodvisnosti in v dobro družbi, ni mogoče sprejeti razlage o škodljivosti vpliva treh novoimenovanih članov nadzornega sveta na vpliv tožeče stranke v toženi stranki zgolj zato, ker je tožeča stranka glasovala proti njihovemu članstvu v nadzornem svetu. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tem članom nadzornega sveta ne odvzame glasovalnih pravic na tej predpostavki za izdajo začasne odredbe.
Ukrepi proti upravi ali nadzornemu svetu banke so izredni ukrepi, za katere morajo biti izpolnjeni pogoji po ZBan-2, ki pa jih v konkretnem primeru tožeča stranka ni izkazala, prav tako pa tudi ni zatrjevala katere od okoliščin, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da navedene tri osebe ne izpolnjujejo pogojev za imenovanje člana nadzornega sveta, zato ni mogoče govoriti o neznatnosti škode, če bi sodišče določenim članom nadzornega sveta banke z začasno odredbo omejilo oziroma odvzelo pravico do glasovanja v nadzornem svetu.
Neutemeljeno je stališče, da bo brez začasne odredbe sodno varstvo, ki ga tožeča stranka zasleduje z izpodbijano tožbo, ostalo izvotleno, ker bo medtem posebni revizor revizijo vodenja posameznih poslov družbe že opravil. Vzpostavitev prejšnjega stanja sicer v tem primeru res ne bo mogoča, veljali pa bodo vsi učinki, ki jih ZGD-1 določa v primeru sodbe, s katero sodišče razveljavi določen skupščinski sklep. Sicer pa, kot je bilo pojasnjeno že uvodoma, tožeča stranka tudi v primeru, če ne bi bile upoštevane glasovalne pravice delničarjev, ki so izglasovali sporni sklep, ne bi imela možnosti tem delničarjem preprečiti, da od sodišča zahtevajo imenovanje posebnega revizorja.
Pritožnik navaja, da se po ustaljeni sodni praksi pri obravnavi zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe vedno primarno presoja verjetnost in šele nato nevarnost. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožniku v tem smislu, da se z nevarnostjo sodišču sploh ni treba ukvarjati, če upnik s stopnjo verjetnosti ne izkaže obstoja oziroma nastanka terjatve. Ob neizkazani eni izmed predpostavk se sodišče z drugo sploh ne ukvarja. Vendar ne drži, da sodna praksa enotno sledi postopanju po takem vrstnem redu, po katerem najprej ugotavlja predpostavko verjetnosti. Če je gotovo, da ne obstaja noben primer predpostavke nevarnosti, logično sledi, da ni pogojev za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ. Zato ne drži, da v tem primeru sklepa ni mogoče preizkusiti, ker ne vsebuje še presoje predpostavke verjetnosti.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00020195
OZ člen 190, 193. ZZZDR člen 51, 51/1, 59, 59/1.
neupravičena obogatitev - povračilni zahtevek - vlaganja v nepremičnino - skupna gradnja hiše na zemljišču staršev enega od zakoncev - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganja- vrnitveni zahtevek - prehod koristi - smrt zakonca - skupno premoženje zakoncev - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - zakonska domneva o velikosti deležev - obseg vrnitve - obseg vrnitve neupravičeno pridobljenega - zakonske zamudne obresti - zakonske zamudne obresti od povračilnih zahtevkov
Zaradi izvršenih vlaganj v okviru skupne gradnje se je tržna vrednost nepremičnin povečala. Korist od navedenega povečanja sta imela tedanja lastnika, toženkina starša, z dedovanjem pa je ta korist prešla na toženko. Tožnik, ki spornih nepremičnin nima v posesti, a je denarno in s svojim delom prispeval k povečanju njihove vrednosti, je zato ostal prikrajšan in mu po 190. členu OZ pripada ustrezen povračilni zahtevek.
Tožniku pripada le polovica denarnega zneska, ki ustreza njegovemu deležu pri povečanju vrednosti spornih nepremičnin. Zatrjevanja vlaganja so bila namreč izvršena v času zakonske zveze pravdnih strank, z njunim skupnim delom in sredstvi, zato terjatev, ki jo v tej pravdi uveljavlja tožnik, po drugem odstavku 51. člena ZZZDR sodi v njuno skupno premoženje. Tožnik ne trdi, da sta si s toženko po razvezi zakonske zveze to premoženje že razdelila, zakonske domneve o enakih deležih zakoncev na skupnem premoženju, ki jo določa prvi odstavek 59. člena ZZZDR, pa mu tudi ni uspelo izpodbiti.
Tožničin opis historičnega dogodka - da je bila zaradi usklajenega delovanja organizirane skupine ljudi nemočna, ostala brez stanovanja in kupnine, da nima možnosti živeti drugje - presega zakonski dejanski stan iz prvega odstavka 49. člena OZ, ki predvideva izpodbojnost pravnega posla zaradi prevare. Takó opisan historični dogodek se ujema z abstraktnim dejanskim stanom iz 86. člena OZ.
odločitev o pravdnih stroških - spor iz družinskih razmerij - spor za ugotovitev očetovstva - prosti preudarek - okoliščine konkretnega primera
V sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče v skladu s 413. členom ZPP o stroških postopka odloči po prostem preudarku. Spor iz razmerij med starši in otroki je tudi spor o ugotovitvi očetovstva.
Prenehanja osebne služnosti zaradi neizvrševanja (upiranje služnosti in triletno neizvrševanje pravice) zakon ne predvideva. Tožnika se očitno nista odpovedala niti svoji služnostni pravici do souporabe večje garaže. Ob upoštevanju v sodbi ugotovljenih okoliščin primera, ko gre za hude spore med ožjimi sorodniki, ki bivajo skupaj v istih stavbah, izpovedi tožnice, da pred vložitvijo tožbe s tožnikom nista posebej zahtevala od toženca izročitve ključev vrat večje garaže ali naj jih odklene, ni mogoče razumeti kot izjavo užitkarja, da se odpoveduje pravici v tem obsegu.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2.. KZ-1 člen 257, 263.. ZKP člen 149, 150.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - prikriti preiskovalni ukrepi - zloraba uradnega položaja in uradnih pravic
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo pri ugotovitvi obstoja odpovednega razloga za izredno odpoved po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Po tej določbi lahko delodajalec poda izredno odpoved, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Glede te kršitve je torej treba ugotoviti, ali ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, kot so opredeljeni v KZ-1. Če niso dokazani vsi znaki kaznivega dejanja, ki naj bi jih očitana kršitev imela, ni podan odpovedni razlog po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, kljub temu pa lahko gre za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in s tem za odpovedni razlog po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je le na splošno zaključilo, da je tožnik z ravnanjem, opisanim v izredni odpovedi, izpolnil elemente kaznivega dejanja sprejema koristi za nezakonito posredovanje iz 263. člena KZ-1. Pri tem pa ni upoštevalo, da konkretni člen inkriminira dve različni ravnanji, vsako z drugačnimi zakonskimi znaki, zato je v tem delu posledično tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
V podobnem primeru je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da zaradi različne narave kazenskega in pravdnega postopka v pravdnem postopku ni pravil o prepovedi uporabe dokazov, kot jih vsebuje ZKP. Sodišče v individualnem delovnem sporu sicer praviloma ne sme uporabiti dokazov, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno zajamčenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vendar to pravilo ni absolutno. Tožena stranka pa je dokaze o tožnikovi komunikaciji v obravnavani zadevi pridobila po uradni (zakoniti) poti - preko predkazenskega postopka, zato ne gre za nezakonito pridobljen dokaz.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zamudna sodba
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila podana v nasprotju z zakonom, ker ne vsebuje vseh potrebnih sestavin, zlasti ker niso obrazložene okoliščine, iz katerih bi bilo razvidno, kaj je bil dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi (ampak le pavšalno navedbo, da je bila potrebna racionalizacija delovnega mesta oziroma, da se je bistveno zmanjšalo delo v gostinskem lokalu). Poleg tega je tožena stranka v času podaje odpovedi tožnici na novo zaposlovala in zaposlila delavko na delovnem mestu natakar, to je za istovrstno delo, kot ga je opravljala tožnica. Tožnica je bila namreč zaposlena pri toženi stranki kot natakarica v lokalu. Zato ni bil podan utemeljen odpovedni razlog - poslovni razlog po prvi alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1, to je prenehanje potrebe po opravljanju dela tožeče stranke pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih ali podobnih razlogov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00020002
KZ-1 člen 75. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - premoženjskopravni zahtevek - pasivna legitimacija - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - eventualna kumulacija
Odvzem premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem je kazensko pravni ukrep posebne vrste, subsidiarni ukrep, ki ga sodišče izreče le v primeru, če s kaznivim dejanjem oškodovana oseba v kazenskem postopku ni uveljavljala premoženjsko pravnega zahtevka. Tožnica, ki v obravnavanem primeru v kazenskem postopku ni prijavila premoženjsko pravnega zahtevka, mora zato začeti pravdo za ugotovitev svojega zahtevka, da lahko po njegovi ugotovitvi zahteva plačilo iz odvzete vrednosti. Ukrep odvzema premoženjske koristi se izvrši v korist proračuna, pasivno legitimirana pa ni država, saj z oškodovancem ni v materialno pravnem razmerju. Pasivno legitimirana je oseba, ki je protipravno pridobila premoženjsko korist. To je v obravnavanem primeru toženec. Država je subjekt, ki upravlja z odvzeto premoženjsko koristjo.
veljavnost oporoke - neveljavnost oporoke - oporočna sposobnost - odločitev o pravdnih stroških - stroški zastopanja po odvetniku - nagrada za posvet s stranko
Tožeča stranka ni dolžna povrniti nagrade za pregled zadeve in posvet s stranko priglašene v prvi pripravljalni vlogi z dne 22. 2. 2018. V skladu s tar. št. 39 OT gre nagrada za navedeno storitev le, če je šlo za samostojno storitev. To pa za konkretni primer ne velja, saj je pooblaščenec vložil pripravljalno vlogo in toženko v nadaljevanju v pravdi zastopal (oziroma jo še zastopa).
stroški potrebni za izvršbo - neobrazložen ugovor - stroški odgovora upnika na ugovor dolžnika - objektivno potrebni stroški
Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Potrebni stroški so le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerim je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic tudi z navajanjem relevantnih okoliščin, ki jih je sodišče upoštevalo pri svoji odločitvi. Utemeljenost upnikovega zahtevka za povrnitev stroškov odgovora na ugovor je zato treba presojati ne le po kriteriju uspeha, temveč tudi z vidika njegove vsebine in s tem prispevka k odločitvi o ugovoru. Če je odgovor na ugovor vsebinsko prazen, stroškov takšnega odgovora ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje upnika pozvalo k podaji odgovora na ugovor, upnik v konkretni zadevi s svojimi navedbami ni v ničemer prispeval k odločitvi sodišča prve stopnje o ugovoru. Dolžnik namreč v ugovoru ni navedel nobenih pravno pomembnih dejstev in nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi preprečevali zavarovanje. Upnik tako s svojim odgovorom na ugovor (ki je že na prvi pogled neobrazložen) ni v ničemer pripomogel k odločitvi sodišča prve stopnje, saj bi bila ta enaka, tudi če odgovora sploh ne bi vložil (pravo namreč sodišče pozna po uradni dolžnosti - iura novit curia).
ZFPPIPP člen 221d, 221d/4, 221d/5, 221d/6, 221e, 221e/1, 221f, 221g.
poenostavljena prisilna poravnava - oklic o začetku postopka - posodobljen seznam terjatev - zavrnitev poenostavljene prisilne poravnave - sklep o dopolnitvi - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave
Oklic o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave (z razširjeno vsebino) v 2. točki vsebuje zapis, da ima pravico glasovati o poenostavljeni prisilni poravnavi (po prvem odstavku 221.e člena ZFPPIPP) upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenem seznamu terjatev, ki je vsebovan v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika.
Sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni mogoče izdati pred objavo posodobljenega seznama terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Vendar je sodišče prve stopnje z objavo podatka, da je posodobljeni seznam terjatev vsebovan v poročilu, ki je bilo istega dne prav tako objavljeno na spletnih straneh AJPES, zavedlo tako upnike kot dolžnika, da seznam terjatev, ki je bil objavljen, predstavlja posodobljeni seznam terjatev.
Če vsebina seznama terjatev, ki ga je sodišče upoštevalo kot posodobljeni seznam terjatev, ni v skladu s četrtim odstavkom 221.d člena ali če mu ni priložen notarski zapis izjave iz četrtega odstavka 221.d člena, bo moralo ob smiselni uporabi določb tretjega do sedmega odstavka 221.f člena ZFPPIPP predlagatelju s sklepom naložiti, da ga ustrezno popravi in dopolni.
odškodninska odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - odgovornost za škodo nastalo v trku dveh premikajočih se vozil - nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - krivdna odškodninska odgovornost - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil - vmesna sodba
Pri nesreči premikajočih vozil se odgovornost za nastalo škodo presoja po krivdnem načelu. Če je bila nesreča povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti (prvi odstavek 154. člena OZ); če je krivda obojestranska, pa odgovarjata oba imetnika v sorazmerju s stopnjo svoje krivde (drugi odstavek 154. člena OZ). Sklicevanje sodišča prve stopnje na določbo 153. člena OZ, ki ureja oprostitev objektivne odgovornosti imetnika nevarne stvari, zato ni pravilno.
ZPP člen 421, 421/4. ZZZDR člen 106, 113, 113/1, 113/2, 113/3.
nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - bistveno spremenjene okoliščine - spremenjene razmere - nespremenjene okoliščine - otrokove koristi - izvrševanje roditeljske pravice - konfliktnost med starši - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - zavrnitev tožbenega zahtevka
V skladu s četrtim odstavkom 421. člena ZPP izda sodišče na zahtevo bivšega zakonca ali organa, pristojnega za socialne zadeve, novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Sprememba pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev, mora biti bistvena, saj vsakršna sprememba še ne more povzročiti nove dodelitve otroka.
Nesoglasja pravdnih strank pri izvrševanju stikov se bodo reševala v okviru predloga toženke za spremembo stikov v nepravdni zadevi, kjer bo ravno zaradi različnih interpretacij glede obsega in datuma stika otroka z očetom moralo sodišče stike natančno, jasno in podrobno urediti.
Stiki otroka z očetom imajo prednost pred drugimi dejavnostmi otroka. Stik lahko odpade oziroma se nadomesti zaradi otrokovih izvenšolskih obveznosti ali praznovanj le v soglasju z obema staršema, kar pomeni, da če ni njunega obojestranskega soglasja, se stik izvrši po sodni odločbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00020242
OZ člen 243. SZ-1 člen 113. ZPP člen 8, 360, 360/1.
najemna pogodba - odškodnina za škodo zaradi nepravilne izpolnitve pogodbe - pomanjkljiva trditvena podlaga - nasprotna tožba - najemnina in stanovanjski stroški - povrnitev vlaganj - pobotanje
Tožnik je tisti, ki je dolžan dokazati obstoj škode. Ker po ugotovitvah sodišča prve stopnje že njegove trditve o vrsti in obsegu škode niso bile konkretizirane (čemur tožnik v pritožbi sploh ne nasprotuje), je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v tem delu utemeljeno zavrnilo.