ZPP člen 1, 11/3, 11/4, 109, 109/1. URS člen 8, 15, 15/5, 39, 39/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/2.
sklep o kaznovanju - denarno kaznovanje pooblaščenca - kaznovanje za žalitev sodišča - žalitev v vlogi - žalitev sodnika - svoboda izražanja - javni interes - tehtanje pravic v koliziji - poseg v svobodo izražanja - seznanitev s pisanjem - časovna odmaknjenost - poseg v ustavno pravico - nujnost posega
Navedb pooblaščenca tožeče stranke ni mogoče šteti za procesne ali materialnopravne navedbe, ki bi kakorkoli prispevale k uspehu stranke v konkretni pravdi, saj z njimi ne polemizira z dejstvi, dokazi in pravnimi naziranji sodišča v obravnavani zadevi. Tudi sodna praksa je že večkrat poudarila, da mora biti kritika izrečena na konstruktiven in dostojen način in v funkciji obrambe interesov stranke. Pritožnikov sporni zapis tega standarda ne dosega. Ne gre za konstruktivno kritiko, ampak le za pavšalno navržene očitke, s katerimi pooblaščenec ni branil interesov svoje stranke v konkretnem postopku, ampak le „opisoval“ svoje domnevne slabe izkušnje z razpravljajočo sodnico.
Omejen forum ljudi, ki je bil seznanjen s pisanjem, in časovna odmaknjenost med sporno izjavo in kaznijo v okoliščinah konkretnega primera ne izkazujeta nujnosti izrečene omejitve svobode izražanja oziroma nujnosti posega v pravico iz prvega odstavka 39. člena URS.
Vrhovno sodišče RS je v več svojih odločbah v podobnih zadevah (ki se sicer nanašajo na pogodbeno kazen zaradi kršitve konkurenčne klavzule) že zavzelo naslednje stališče: "Presoja sodišča prve stopnje, da je konkurenčna klavzula oderuška in zato nična zaradi nesorazmerja med višino pogodbene kazni, ki bi jo v primeru kršitve konkurenčne klavzule moral plačati toženec, in višino denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ki predstavlja pogodbeno obveznost tožeče stranke, je zmotna. Že zato, ker temelji na sklepanju o očitnem nesorazmerju med vrednostjo pogodbene obveznosti tožeče stranke in višino pogodbene kazni. Pri pogodbenem določilu o plačilu pogodbene kazni (zaveza toženca) in o plačilu nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule (zaveza tožeče stranke) ne gre za vzajemno (sinalagmatsko) obveznost, ki domneva obojestransko izpolnitev. Če namreč toženec ne bi kršil konkurenčne klavzule, ne bi bil dolžan ničesar plačati. Za presojo, da je pogodba oderuška, je tako med drugim relevantno očitno nesorazmerje med predmetoma izpolnitve pogodbenih strank iz dvostranske pogodbe (119. člen OZ). Ni torej relevantno očitno nesorazmerje med obveznostjo, ki nastopi zaradi neizpolnitve pogodbe ene pogodbene stranke, in predmetom izpolnitve druge pogodbene stranke. Dogovorjena pogodbena kazen je bila v konkretnem primeru namenjena utrditvi konkurenčne klavzule za toženca, saj sankcionira njegovo morebitno kršitev le-te. Obveznost plačila pogodbene kazni zato ne more biti ekvivalent pogodbene obveznosti tožeče stranke. O oderuškosti pogodbe iz razlogov, kot izhajajo iz sodbe sodišča prve stopnje, sploh ni mogoče govoriti, ker ne gre za izpolnitveni predmet pogodbe, saj obveznost plačila pogodbene kazni ni bila ekvivalent pogodbene obveznosti tožeče stranke."
V obravnavani zadevi s konkurenčno klavzulo sicer ni bila dogovorjena pogodbena kazen, temveč pavšalna odškodnina, vendar pritožbeno sodišče meni, da je potrebno navedeno stališče VSRS upoštevati tudi v primeru, kadar je v pogodbi o zaposlitvi dogovorjena pavšalna odškodnina za kršitev konkurenčne klavzule. Izhajajoč iz citiranega stališča glede elementov oderuške pogodbe je obrazložitev sodišča prve stopnje o ničnosti konkurenčne klavzule napačna.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočno odločeno o prošnji - zavrženje predloga
Ponovno podan predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebinsko ne predstavlja nove podlage, iz katere bi izhajale spremenjene okoliščine, nastale po pravnomočni odločitvi o prvotnem predlogu.
pravna podlaga tožbenega zahtevka - izpolnitev prodajne pogodbe - pridobitev lastninske pravice - neupravičena obogatitev - odškodninski zahtevek - način poplačila - posojilna pogodba - finančni leasing - plačilo DDV - plačilo kupnine - pridržek lastninske pravice - prodaja z lastninskim pridržkom - vrnitev stvari
Prodajalec premične stvari si lahko pridrži lastninsko pravico dokler kupec ne plača vse kupnina. Za pridobitev lastninske pravice po 520. členu OZ je treba ugotoviti vsa dejstva. Sodišče ni ugotovilo vseh pravno odločilnih dejstev glede ugovora, da kupnina ni bila v celoti plačana.
ugovor pobota - procesno pobotanje - učinki pobota - oblikovanje izreka - tričlenski izrek - pobotanje judikatne terjatve - materialnopravno (predprocesno) pobotanje - ugovor res iudicata - pravočasnost ugovora pobotanja
Sodna odločba, v kateri odločimo tudi o ugovoru pobota in sodno pobotamo medsebojni terjatvi pravdnih strank, lahko učinkuje le za naprej, zato se opravi pobot na dan zaključka glavne obravnave.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00020195
OZ člen 190, 193. ZZZDR člen 51, 51/1, 59, 59/1.
neupravičena obogatitev - povračilni zahtevek - vlaganja v nepremičnino - skupna gradnja hiše na zemljišču staršev enega od zakoncev - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganja- vrnitveni zahtevek - prehod koristi - smrt zakonca - skupno premoženje zakoncev - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - zakonska domneva o velikosti deležev - obseg vrnitve - obseg vrnitve neupravičeno pridobljenega - zakonske zamudne obresti - zakonske zamudne obresti od povračilnih zahtevkov
Zaradi izvršenih vlaganj v okviru skupne gradnje se je tržna vrednost nepremičnin povečala. Korist od navedenega povečanja sta imela tedanja lastnika, toženkina starša, z dedovanjem pa je ta korist prešla na toženko. Tožnik, ki spornih nepremičnin nima v posesti, a je denarno in s svojim delom prispeval k povečanju njihove vrednosti, je zato ostal prikrajšan in mu po 190. členu OZ pripada ustrezen povračilni zahtevek.
Tožniku pripada le polovica denarnega zneska, ki ustreza njegovemu deležu pri povečanju vrednosti spornih nepremičnin. Zatrjevanja vlaganja so bila namreč izvršena v času zakonske zveze pravdnih strank, z njunim skupnim delom in sredstvi, zato terjatev, ki jo v tej pravdi uveljavlja tožnik, po drugem odstavku 51. člena ZZZDR sodi v njuno skupno premoženje. Tožnik ne trdi, da sta si s toženko po razvezi zakonske zveze to premoženje že razdelila, zakonske domneve o enakih deležih zakoncev na skupnem premoženju, ki jo določa prvi odstavek 59. člena ZZZDR, pa mu tudi ni uspelo izpodbiti.
ZGD-1 člen 268, 268/2, 268/2-4.. ZPP člen 300, 300/3.
predsednik uprave - individualna pogodba - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - odpoklic s funkcije - ekonomski razlog - poslovni razlog - litispendenca - pravnomočno razsojena stvar - zavrženje dela tožbe
Zaključek sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za litispendenco oziroma pravnomočno razsojeno stvar, ni pravilen. Prav tako tudi ne gre za uveljavljanje zahtevkov kot pravic iz delovnega razmerja. Dva spora sta identična, če je podana istovetnost strank in istovetnost tožbenega zahtevka, pri čemer je v teoriji in sodni praksi uveljavljeno stališče, da se za presojo istovetnosti tožbenega zahtevka v fazi, ko je o zadevi že pravnomočno odločeno, uporablja procesna ekvivalenčna teorija, ki pri oceni istovetnosti toženega zahtevka enakovredno upošteva tožbeni predlog, kot tudi dejansko podlago zahtevka, pri čemer slednja predstavlja sklop dejstev, ki opredeljujejo določen življenjski dogodek. Nove tožbe na isti dejstveni kompleks, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče uveljavljati. Ob primerjavi med obravnavano zadevo in zadevama opr. št. I Pd 25/2016 in I Pd 637/2017 (prej I Pd 1104/2013) je ugotoviti, da je sicer v obeh zadevah podana istovetnost strank in tudi bistveno enak tožbeni predlog, vendar pa dejanska podlaga zahtevka ni enaka. Tožnik namreč v obravnavani zadevi utemeljuje tožbeni zahtevek z drugimi dejstvi kot v navedenih delovnih sporih, in sicer na obstoju odškodninske odgovornosti, pri čemer pravnomočno odločitev o ničnosti sklepa o tožnikovem odpoklicu opredeljuje kot protipravno ravnanje tožene stranke, ki je tožniku povzročilo škodo zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi v posledici odpoklica. Škodo torej uveljavlja kot pozitivni pogodbeni interes in ne kot plačilo pravice iz delovnega razmerja.
URS člen 14, 22. OZ-UPB1 člen 55, 55/1, 87, 87/1, 92, 567. ZPP člen 7, 181, 181/2, 212, 212/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 11, 12, 12/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20/1, 20/2.
pogodba o preužitku - obvezna oblika pogodbe - pogodba v obliki notarskega zapisa - ničnost pogodbe o preužitku - uporabnina za nepremičnino - stroški pravdnega postopka - razpravno načelo
Na ničnost se namreč lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba (92. člen OZ), torej tudi toženka, ki je v tej smeri navedla številna dejstva in predlagala dokaze (sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, 7. člen in prvi odstavek 212. člena ZPP), zato ni bilo potrebno, da bi slednje storil tudi tožnik, ki trditvam toženke ni ugovarjal. Ob tem sodišče druge stopnje še dodaja, da na ničnost pazi tudi sodišče po uradni dolžnosti (92. člen OZ), pri čemer sta obe pravdni stranki tekom postopka na prvi stopnji izpostavili, da pogodba o preužitku z dne 18. 6. 2012 ni sklenjena v predpisani obliki iz 567. člena OZ, kar pomeni, da bi njeno ničnost lahko ugotovilo tudi sodišče samo po uradni dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021837
ZPP člen 343, 343/1, 343/4. ZNP člen 35. ZMV-1 člen 30.
pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - postopek za ureditev razmerij med solastniki - soglasje solastnikov - izključni lastnik - lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - registracija motornega vozila - odločitev o stroških - krivdno načelo
Pravovarstveni interes za pritožbo ima samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, to prineslo konkretno in neposredno pravno korist. Te pa predlagatelj ob dejstvu, da je bilo že ob vložitvi pritožbe pravnomočno odločeno, da je izključni lastnik osebnega avtomobila A., katerega solastnici sta bili pred tem nasprotni udeleženki, nima. Kot izključni lastnik vozila ga bo lahko, če bo podal ustrezno vlogo in izpolnjeval ostale pogoje iz 30. člena ZMV-1, registriral brez kakršnegakoli sodelovanja bivših solastnic vozila. Nobene sodne intervencije torej ne rabi, zato tudi, če bi sodišče ugodilo njegovi pritožbi, od tega ne bi imel nobene pravne koristi.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - javna površina - javno dobro - izvrševanje posesti - redno izvrševanje služnosti - priposestvovalna doba - aktivna legitimacija
Tožnica je zemljiškoknjižna lastnica posameznega dela stavbe št. 3 na naslovu G., ki v naravi predstavlja poslovni prostor v stavbi na parc. št. 1655/0, k. o. ..., in v korist katere tožnica zahteva ugotovitev priposestvovanja stvarne služnosti hoje, vožnje z manjšimi vozički in vozili ter parkiranje. Tožnica je aktivno legitimirana za svoj del nepremičnine, za katerega trdi, da je priposestvovala služnost. Ostali (so)lastniki so izvrševali posest vsak zase in ne skupaj kot celota za celotno nepremičnino, niti niso izvrševali posesti za tožnico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020193
OZ člen 364, 569. ZZZDR člen 51. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravna podlaga tožbenega zahtevka - obseg tožbene trditvene podlage - sklepčnost - nesklepčnost tožbe - spor o obstoju - obstoj izvenzakonske skupnosti - posojilna pogodba - narava pogodbe - čas nastanka obveznosti - čas in kraj sklenitve pogodbe - izpolnitev obveznosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - presoja listin - pripoznava dolga
Upoštevaje tudi dejstvo, da tožeča stranka v tožbi ni podala izrecnih trditev o tem, da bi bila obveznost pokojnika do nje nastala v času njune zunajzakonske skupnosti, bi se sodišče prve stopnje pri odločitvi o tožbenem zahtevku moralo opredeliti do vseh tožbenih trditev tožeče stranke (kot logično povezane celote) in tudi do vseh možnih pravnih podlag, ki bi lahko prišle v poštev v konkretnem primeru (določila OZ), ne pa zgraditi pravnih zaključkov zgolj na podlagi njene trditve, da je zunajzakonska partnerka pokojnega očeta tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00021845
ZD člen 28, 34. OZ člen 190. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
spor o obsegu zapuščine - pravni interes za tožbo - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - ugotovitvena tožba - dajatvena tožba - denarna sredstva - vrnitev premoženja v zapuščinsko maso - vračanje daril v zapuščino - terjatev - neupravičena pridobitev - premik premoženja - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - materialno procesno vodstvo
Tožnica je postavila ugotovitveni zahtevek, da denarna sredstva spadajo v zapuščino. Zgolj z ugotovitvenim zahtevkom do cilja, ki ga zasleduje s tožbo, tj. da kot dedinja pridobi del teh sredstev, ne more priti. Tožnica bi poleg ugotovitvenega morala postaviti tudi dajatveni zahtevek po vračilu denarnih sredstev v zapuščino. Če ga ni postavila, bi jo moralo sodišče v okviru materialno procesnega vodstva na navedeno opozoriti, ne glede na to, da jo je zastopal odvetnik, ki je strokovnjak na pravnem področju. Šele s pravilno oblikovano tožbo bo tožnica lahko uveljavila svoj pravni in ekonomski interes.
Sodišče prve stopnje je v izreku ugotovilo, da v zapuščino spadajo zgoraj navedena denarna sredstva, medtem ko iz obrazložitve izhaja, da je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen, ker za prehod premoženja zapustnice v sfero šeste toženke ni podlage. Tak premik utemeljuje zapustničino terjatev nasproti šesti toženki iz naslova neupravičene pridobitve in terjatev predstavlja sestavni del zapuščine. Ob priznanju ugotovitvenega zahtevka v izreku, sodišče v obrazložitvi govori o terjatvi nasproti šesti toženki, kar utemeljuje dajatveni zahtevek. Tako gre ugotoviti, da je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, s tem pa absolutna bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar sodbe ni bilo mogoče preizkusiti.
regres za letni dopust - odpoved pravici - ničnost
Tožnik se ni mogel veljavno odpovedati svoji pravici do dodatnega regresa. Ob upoštevanju 6. člena ZDR-1 gre namreč za zakonsko pravico, ki se ji delavec ne more odpovedati (zlasti ne s pavšalno splošno določbo v sporazumu, da se odpoveduje vsem zahtevkom do tožene stranke, pri čemer ni mogel vedeti, ali in v kakšnem znesku bo toženka zaposlenim za sporno leto izplačala dodatni regres), čeprav izplačani dodatni regres presega zakonski minimum.
Toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznost.
ZIZ člen 38, 38/5, 53, 53/1. OZ člen 319, 319/1. ZPP člen 350, 350/2, 358, 358-5.
pritožba zoper sklep o stroških - ugovor zoper sklep o izvršbi - stroški predloga za izvršbo pri avtomatiziranem izvršilnem postopku - nesorazmerni stroški - odpis izvršilnih stroškov - preizkus sklepa po uradni dolžnosti - stroški opomina - potrebni stroški - koristni stroški - načelo neminem laedere
Upnik ni upravičen do stroškov za opomin pred izvršbo, fotokopije in materialne stroške, saj stroški, povezani z upnikovimi pozivi dolžniku za prostovoljno plačilo zapadle obveznosti pred vložitvijo predloga za izvršbo, ne predstavljajo stroškov, ki bi bili potrebni za izvršbo. Podobno velja za stroške pridobivanja podatkov o dolžnici (EMŠO in podatek o morebitnem osebnem stečaju). Ti stroški so vsebovani v priznanih stroških za sestavo vloge in materialnih stroških, poleg tega pa je upnik razpolagal z dolžničinimi rojstnimi podatki.
Pri priglasitvi stroškov mora stranka ravnati tako, da nasprotni stranki ne povzroča škode (velja načelo neminem laedere).
stroški potrebni za izvršbo - neobrazložen ugovor - stroški odgovora upnika na ugovor dolžnika - objektivno potrebni stroški
Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Potrebni stroški so le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerim je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic tudi z navajanjem relevantnih okoliščin, ki jih je sodišče upoštevalo pri svoji odločitvi. Utemeljenost upnikovega zahtevka za povrnitev stroškov odgovora na ugovor je zato treba presojati ne le po kriteriju uspeha, temveč tudi z vidika njegove vsebine in s tem prispevka k odločitvi o ugovoru. Če je odgovor na ugovor vsebinsko prazen, stroškov takšnega odgovora ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje upnika pozvalo k podaji odgovora na ugovor, upnik v konkretni zadevi s svojimi navedbami ni v ničemer prispeval k odločitvi sodišča prve stopnje o ugovoru. Dolžnik namreč v ugovoru ni navedel nobenih pravno pomembnih dejstev in nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi preprečevali zavarovanje. Upnik tako s svojim odgovorom na ugovor (ki je že na prvi pogled neobrazložen) ni v ničemer pripomogel k odločitvi sodišča prve stopnje, saj bi bila ta enaka, tudi če odgovora sploh ne bi vložil (pravo namreč sodišče pozna po uradni dolžnosti - iura novit curia).
objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - pravna in dejanska podlaga tožbenega zahtevka - vrednost spornega predmeta - seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov - določitev stvarne pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka je v tožbi postavila več tožbenih zahtevkov (objektivna kumulacija) in za vsakega od njih navedla vrednost spornega predmeta. Pritožba ima prav, ko navaja, da se posamezni zahtevki v tožbi opirajo na različno dejansko in pravno podlago, zato ni podane podlage za seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/3, 273. ZGD-1 člen 38a, 318, 318/2, 398. ZBan-2 člen 55.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - izpodbijanje sklepov skupščine delniške družbe - nadzorni svet - imenovanje članov nadzornega sveta - banka - glasovalna pravica - omejitve - posebni revizor - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - predpostavke za izdajo začasne odredbe - izkaz nevarnosti - odprava nasprotij - ravnanje v dobro družbe - namen zavarovanja z začasno odredbo - izredni ukrep - nastanek težko nadomestljive škode - vrstni red presojanja pogojev - kumulativno določeni pogoji
Ker morajo delovati člani nadzornega sveta po principih neodvisnosti in v dobro družbi, ni mogoče sprejeti razlage o škodljivosti vpliva treh novoimenovanih članov nadzornega sveta na vpliv tožeče stranke v toženi stranki zgolj zato, ker je tožeča stranka glasovala proti njihovemu članstvu v nadzornem svetu. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tem članom nadzornega sveta ne odvzame glasovalnih pravic na tej predpostavki za izdajo začasne odredbe.
Ukrepi proti upravi ali nadzornemu svetu banke so izredni ukrepi, za katere morajo biti izpolnjeni pogoji po ZBan-2, ki pa jih v konkretnem primeru tožeča stranka ni izkazala, prav tako pa tudi ni zatrjevala katere od okoliščin, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da navedene tri osebe ne izpolnjujejo pogojev za imenovanje člana nadzornega sveta, zato ni mogoče govoriti o neznatnosti škode, če bi sodišče določenim članom nadzornega sveta banke z začasno odredbo omejilo oziroma odvzelo pravico do glasovanja v nadzornem svetu.
Neutemeljeno je stališče, da bo brez začasne odredbe sodno varstvo, ki ga tožeča stranka zasleduje z izpodbijano tožbo, ostalo izvotleno, ker bo medtem posebni revizor revizijo vodenja posameznih poslov družbe že opravil. Vzpostavitev prejšnjega stanja sicer v tem primeru res ne bo mogoča, veljali pa bodo vsi učinki, ki jih ZGD-1 določa v primeru sodbe, s katero sodišče razveljavi določen skupščinski sklep. Sicer pa, kot je bilo pojasnjeno že uvodoma, tožeča stranka tudi v primeru, če ne bi bile upoštevane glasovalne pravice delničarjev, ki so izglasovali sporni sklep, ne bi imela možnosti tem delničarjem preprečiti, da od sodišča zahtevajo imenovanje posebnega revizorja.
Pritožnik navaja, da se po ustaljeni sodni praksi pri obravnavi zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe vedno primarno presoja verjetnost in šele nato nevarnost. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožniku v tem smislu, da se z nevarnostjo sodišču sploh ni treba ukvarjati, če upnik s stopnjo verjetnosti ne izkaže obstoja oziroma nastanka terjatve. Ob neizkazani eni izmed predpostavk se sodišče z drugo sploh ne ukvarja. Vendar ne drži, da sodna praksa enotno sledi postopanju po takem vrstnem redu, po katerem najprej ugotavlja predpostavko verjetnosti. Če je gotovo, da ne obstaja noben primer predpostavke nevarnosti, logično sledi, da ni pogojev za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ. Zato ne drži, da v tem primeru sklepa ni mogoče preizkusiti, ker ne vsebuje še presoje predpostavke verjetnosti.
odškodninska odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - odgovornost za škodo nastalo v trku dveh premikajočih se vozil - nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - krivdna odškodninska odgovornost - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil - vmesna sodba
Pri nesreči premikajočih vozil se odgovornost za nastalo škodo presoja po krivdnem načelu. Če je bila nesreča povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti (prvi odstavek 154. člena OZ); če je krivda obojestranska, pa odgovarjata oba imetnika v sorazmerju s stopnjo svoje krivde (drugi odstavek 154. člena OZ). Sklicevanje sodišča prve stopnje na določbo 153. člena OZ, ki ureja oprostitev objektivne odgovornosti imetnika nevarne stvari, zato ni pravilno.
ZPP člen 421, 421/4. ZZZDR člen 106, 113, 113/1, 113/2, 113/3.
nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - bistveno spremenjene okoliščine - spremenjene razmere - nespremenjene okoliščine - otrokove koristi - izvrševanje roditeljske pravice - konfliktnost med starši - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - zavrnitev tožbenega zahtevka
V skladu s četrtim odstavkom 421. člena ZPP izda sodišče na zahtevo bivšega zakonca ali organa, pristojnega za socialne zadeve, novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Sprememba pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev, mora biti bistvena, saj vsakršna sprememba še ne more povzročiti nove dodelitve otroka.
Nesoglasja pravdnih strank pri izvrševanju stikov se bodo reševala v okviru predloga toženke za spremembo stikov v nepravdni zadevi, kjer bo ravno zaradi različnih interpretacij glede obsega in datuma stika otroka z očetom moralo sodišče stike natančno, jasno in podrobno urediti.
Stiki otroka z očetom imajo prednost pred drugimi dejavnostmi otroka. Stik lahko odpade oziroma se nadomesti zaradi otrokovih izvenšolskih obveznosti ali praznovanj le v soglasju z obema staršema, kar pomeni, da če ni njunega obojestranskega soglasja, se stik izvrši po sodni odločbi.