ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/3, 273. ZGD-1 člen 38a, 318, 318/2, 398. ZBan-2 člen 55.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - izpodbijanje sklepov skupščine delniške družbe - nadzorni svet - imenovanje članov nadzornega sveta - banka - glasovalna pravica - omejitve - posebni revizor - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - predpostavke za izdajo začasne odredbe - izkaz nevarnosti - odprava nasprotij - ravnanje v dobro družbe - namen zavarovanja z začasno odredbo - izredni ukrep - nastanek težko nadomestljive škode - vrstni red presojanja pogojev - kumulativno določeni pogoji
Ker morajo delovati člani nadzornega sveta po principih neodvisnosti in v dobro družbi, ni mogoče sprejeti razlage o škodljivosti vpliva treh novoimenovanih članov nadzornega sveta na vpliv tožeče stranke v toženi stranki zgolj zato, ker je tožeča stranka glasovala proti njihovemu članstvu v nadzornem svetu. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tem članom nadzornega sveta ne odvzame glasovalnih pravic na tej predpostavki za izdajo začasne odredbe.
Ukrepi proti upravi ali nadzornemu svetu banke so izredni ukrepi, za katere morajo biti izpolnjeni pogoji po ZBan-2, ki pa jih v konkretnem primeru tožeča stranka ni izkazala, prav tako pa tudi ni zatrjevala katere od okoliščin, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da navedene tri osebe ne izpolnjujejo pogojev za imenovanje člana nadzornega sveta, zato ni mogoče govoriti o neznatnosti škode, če bi sodišče določenim članom nadzornega sveta banke z začasno odredbo omejilo oziroma odvzelo pravico do glasovanja v nadzornem svetu.
Neutemeljeno je stališče, da bo brez začasne odredbe sodno varstvo, ki ga tožeča stranka zasleduje z izpodbijano tožbo, ostalo izvotleno, ker bo medtem posebni revizor revizijo vodenja posameznih poslov družbe že opravil. Vzpostavitev prejšnjega stanja sicer v tem primeru res ne bo mogoča, veljali pa bodo vsi učinki, ki jih ZGD-1 določa v primeru sodbe, s katero sodišče razveljavi določen skupščinski sklep. Sicer pa, kot je bilo pojasnjeno že uvodoma, tožeča stranka tudi v primeru, če ne bi bile upoštevane glasovalne pravice delničarjev, ki so izglasovali sporni sklep, ne bi imela možnosti tem delničarjem preprečiti, da od sodišča zahtevajo imenovanje posebnega revizorja.
Pritožnik navaja, da se po ustaljeni sodni praksi pri obravnavi zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe vedno primarno presoja verjetnost in šele nato nevarnost. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožniku v tem smislu, da se z nevarnostjo sodišču sploh ni treba ukvarjati, če upnik s stopnjo verjetnosti ne izkaže obstoja oziroma nastanka terjatve. Ob neizkazani eni izmed predpostavk se sodišče z drugo sploh ne ukvarja. Vendar ne drži, da sodna praksa enotno sledi postopanju po takem vrstnem redu, po katerem najprej ugotavlja predpostavko verjetnosti. Če je gotovo, da ne obstaja noben primer predpostavke nevarnosti, logično sledi, da ni pogojev za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ. Zato ne drži, da v tem primeru sklepa ni mogoče preizkusiti, ker ne vsebuje še presoje predpostavke verjetnosti.
poškodba pri smučanju - poškodba rame - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - premoženjska škoda - potni stroški v času zdravljenja
Sodišče prve stopnje z odmero denarne odškodnine za tožnikove telesne bolečine v višini 10.000,00 EUR, za strah v višini 1.500 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 15.000 EUR pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine iz 179. člena OZ. Pritožnik brez sklicevanja na podobne zadeve le na splošno trdi, da je prisojena odškodnina za vse vrste škode prenizka, ker naj bi sodišče prve stopnje ugotovljena dejstva „premalo vrednotilo“. Ta pritožbeni očitek ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Četudi je ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog med druga delovna mesta dopusten razlog odpovedi, pa je v sodnem sporu vseeno dopustno preveriti, ali je dejansko prišlo do ukinitve delovnega mesta oziroma, ali je dejansko, ne zgolj navidezno, prenehala potreba po delu odpuščenega delavca.
ZPŠOIRSP člen 5, 5/2, 12. ZPIZ člen 39, 254, 254/1, 254/2.
odškodninska odgovornost države - odškodninska obveznost zaradi izbrisa iz stalnega registra prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - pavšalna odškodnina - odškodnina za premoženjsko škodo - odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - pravica do starostne pokojnine - pogoji za pridobitev pokojnine - pogoji za pridobitev predčasne starostne pokojnine - državljanstvo - vzročna zveza - upoštevanje prejete odškodnine
Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik pokojnine ni dobil, ker ni bil slovenski državljan zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, je nepravilen, saj vzročna zveza med toženkinim protipravnim ravnanjem (izbris iz registra stalnega prebivalstva) in tožnikovo škodo (nepridobitev pravice do pokojnine v Sloveniji) ob upoštevanju konkretnih okoliščin obravnavanega primera in določb ZPIZ ni podana.
odločitev o pravdnih stroških - spor iz družinskih razmerij - spor za ugotovitev očetovstva - prosti preudarek - okoliščine konkretnega primera
V sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče v skladu s 413. členom ZPP o stroških postopka odloči po prostem preudarku. Spor iz razmerij med starši in otroki je tudi spor o ugotovitvi očetovstva.
ZPP člen 1, 11/3, 11/4, 109, 109/1. URS člen 8, 15, 15/5, 39, 39/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/2.
sklep o kaznovanju - denarno kaznovanje pooblaščenca - kaznovanje za žalitev sodišča - žalitev v vlogi - žalitev sodnika - svoboda izražanja - javni interes - tehtanje pravic v koliziji - poseg v svobodo izražanja - seznanitev s pisanjem - časovna odmaknjenost - poseg v ustavno pravico - nujnost posega
Navedb pooblaščenca tožeče stranke ni mogoče šteti za procesne ali materialnopravne navedbe, ki bi kakorkoli prispevale k uspehu stranke v konkretni pravdi, saj z njimi ne polemizira z dejstvi, dokazi in pravnimi naziranji sodišča v obravnavani zadevi. Tudi sodna praksa je že večkrat poudarila, da mora biti kritika izrečena na konstruktiven in dostojen način in v funkciji obrambe interesov stranke. Pritožnikov sporni zapis tega standarda ne dosega. Ne gre za konstruktivno kritiko, ampak le za pavšalno navržene očitke, s katerimi pooblaščenec ni branil interesov svoje stranke v konkretnem postopku, ampak le „opisoval“ svoje domnevne slabe izkušnje z razpravljajočo sodnico.
Omejen forum ljudi, ki je bil seznanjen s pisanjem, in časovna odmaknjenost med sporno izjavo in kaznijo v okoliščinah konkretnega primera ne izkazujeta nujnosti izrečene omejitve svobode izražanja oziroma nujnosti posega v pravico iz prvega odstavka 39. člena URS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00020002
KZ-1 člen 75. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - premoženjskopravni zahtevek - pasivna legitimacija - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - eventualna kumulacija
Odvzem premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem je kazensko pravni ukrep posebne vrste, subsidiarni ukrep, ki ga sodišče izreče le v primeru, če s kaznivim dejanjem oškodovana oseba v kazenskem postopku ni uveljavljala premoženjsko pravnega zahtevka. Tožnica, ki v obravnavanem primeru v kazenskem postopku ni prijavila premoženjsko pravnega zahtevka, mora zato začeti pravdo za ugotovitev svojega zahtevka, da lahko po njegovi ugotovitvi zahteva plačilo iz odvzete vrednosti. Ukrep odvzema premoženjske koristi se izvrši v korist proračuna, pasivno legitimirana pa ni država, saj z oškodovancem ni v materialno pravnem razmerju. Pasivno legitimirana je oseba, ki je protipravno pridobila premoženjsko korist. To je v obravnavanem primeru toženec. Država je subjekt, ki upravlja z odvzeto premoženjsko koristjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020193
OZ člen 364, 569. ZZZDR člen 51. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravna podlaga tožbenega zahtevka - obseg tožbene trditvene podlage - sklepčnost - nesklepčnost tožbe - spor o obstoju - obstoj izvenzakonske skupnosti - posojilna pogodba - narava pogodbe - čas nastanka obveznosti - čas in kraj sklenitve pogodbe - izpolnitev obveznosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - presoja listin - pripoznava dolga
Upoštevaje tudi dejstvo, da tožeča stranka v tožbi ni podala izrecnih trditev o tem, da bi bila obveznost pokojnika do nje nastala v času njune zunajzakonske skupnosti, bi se sodišče prve stopnje pri odločitvi o tožbenem zahtevku moralo opredeliti do vseh tožbenih trditev tožeče stranke (kot logično povezane celote) in tudi do vseh možnih pravnih podlag, ki bi lahko prišle v poštev v konkretnem primeru (določila OZ), ne pa zgraditi pravnih zaključkov zgolj na podlagi njene trditve, da je zunajzakonska partnerka pokojnega očeta tožene stranke.
OZ člen 86, 86/1.. ZDR-1 člen 73, 131, 131/1, 111, 111/2.
pogodba o zaposlitvi - ničnost - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - neizplačilo plače - odsotnost z dela
Toženka sama priznava, da tožniku od marca 2015 dalje ni izplačevala plač, kar pomeni, da je podan odpovedni razlog po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1. Nerelevanten pri tem je izgovor toženke, da naj bi tožnik neupravičeno izostal z dela. Tudi v kolikor bi bilo to resnično, je treba upoštevati, da je bil tožnik v delovnem razmerju in v tem času je bil upravičen do plače oziroma do ustreznega nadomestila. Zato toženka ni izpolnjevala svojih obveznosti, na katere jo je tožnik najprej pisno opomnil, obvestil pristojni inšpektorat in nato utemeljeno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot določa drugi odstavek 111. člena ZDR-1.
sodne takse v stečajnem postopku - sklep o delitvi - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - odmera sodne takse - nastanek taksne obveznosti
V skladu z določbo 5. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost za povprečno takso v stečajnem postopku ob pravnomočnosti odločbe o delitvi. Zakon torej veže nastanek taksne obveznosti na pravnomočnost vsake odločbe o delitvi, torej vsakega sklepa o razdelitvi splošne ali posebne razdelitvene mase. Iz navedenega izhaja, da se tudi taksa odmeri za vsak sklep o delitvi posebej, glede na znesek, ki je na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase ob vsaki delitvi.
ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 365, 365-2. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 60, 60/1, 60/4, 296, 296/1, 298a.
stroški pravdnega postopka - uspeh v pravdi - prijava terjatev v stečajnem postopku - prerekanje terjatve - pomanjkljivi podatki - obstoj terjatve - poizvedbe - dolžna skrbnost - skrbnost stečajnega upravitelja - preizkus terjatve
Tožena stranka je imetnica vknjižene hipoteke na nepremičnini tožeče stranke in z njo zavarovane terjatve. Glede na posebno določilo 298.a člena ZFPPIPP mora stečajni upravitelj takšno hipoteko in terjatev, zavarovano z njo, vključiti v osnovni seznam preizkušenih terjatev, tudi če ju upnik ni prijavil v roku za prijavo iz drugega odstavka 59. člena tega zakona. Navedeno določilo torej predstavlja ugodnost za upnike, ker jim terjatve in ločitvene pravice ni potrebno prijavljati v stečajnem postopku, saj se avtomatično štejeta za prijavljeni. Tožena stranka tako ni bila dolžna podati posebne prijave, ki bi ustrezala vsebinskim zahtevam iz 60. člena ZFPPIPP, zato po presoji pritožbenega sodišča tudi ni dolžna nositi stroškovnih posledic postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če jo je stečajni upravitelj prerekal zaradi pomanjkljivih podatkov, kot je to bilo v konkretnem primeru. V kolikor je imel upravitelj pomisleke glede njenega obstoja, je bil tudi po oceni pritožbenega sodišča dolžan o sami terjatvi opraviti ustrezne poizvedbe pri toženi stranki. Pritožbeno sodišče zato soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da takšna angažiranost stečajnega upravitelja v tovrstnih primerih sodi v okvir njegove dolžne skrbnosti, kadar je to potrebno za pravilen preizkus terjatve.
nepravilna odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - postopek zavarovanja - sodna taksa za pritožbo - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju - postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste - zmotna uporaba materialnega prava - nov plačilni nalog
Postopek o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju ni posebej taksiran, ni pa tudi določeno, da bi bil ta postopek takse prost. V tem primeru se sodna taksa za pritožbo odmeri po Tarifni številki 30010 v višini 33,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00021845
ZD člen 28, 34. OZ člen 190. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
spor o obsegu zapuščine - pravni interes za tožbo - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - ugotovitvena tožba - dajatvena tožba - denarna sredstva - vrnitev premoženja v zapuščinsko maso - vračanje daril v zapuščino - terjatev - neupravičena pridobitev - premik premoženja - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - materialno procesno vodstvo
Tožnica je postavila ugotovitveni zahtevek, da denarna sredstva spadajo v zapuščino. Zgolj z ugotovitvenim zahtevkom do cilja, ki ga zasleduje s tožbo, tj. da kot dedinja pridobi del teh sredstev, ne more priti. Tožnica bi poleg ugotovitvenega morala postaviti tudi dajatveni zahtevek po vračilu denarnih sredstev v zapuščino. Če ga ni postavila, bi jo moralo sodišče v okviru materialno procesnega vodstva na navedeno opozoriti, ne glede na to, da jo je zastopal odvetnik, ki je strokovnjak na pravnem področju. Šele s pravilno oblikovano tožbo bo tožnica lahko uveljavila svoj pravni in ekonomski interes.
Sodišče prve stopnje je v izreku ugotovilo, da v zapuščino spadajo zgoraj navedena denarna sredstva, medtem ko iz obrazložitve izhaja, da je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen, ker za prehod premoženja zapustnice v sfero šeste toženke ni podlage. Tak premik utemeljuje zapustničino terjatev nasproti šesti toženki iz naslova neupravičene pridobitve in terjatev predstavlja sestavni del zapuščine. Ob priznanju ugotovitvenega zahtevka v izreku, sodišče v obrazložitvi govori o terjatvi nasproti šesti toženki, kar utemeljuje dajatveni zahtevek. Tako gre ugotoviti, da je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, s tem pa absolutna bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar sodbe ni bilo mogoče preizkusiti.
pravna podlaga tožbenega zahtevka - izpolnitev prodajne pogodbe - pridobitev lastninske pravice - neupravičena obogatitev - odškodninski zahtevek - način poplačila - posojilna pogodba - finančni leasing - plačilo DDV - plačilo kupnine - pridržek lastninske pravice - prodaja z lastninskim pridržkom - vrnitev stvari
Prodajalec premične stvari si lahko pridrži lastninsko pravico dokler kupec ne plača vse kupnina. Za pridobitev lastninske pravice po 520. členu OZ je treba ugotoviti vsa dejstva. Sodišče ni ugotovilo vseh pravno odločilnih dejstev glede ugovora, da kupnina ni bila v celoti plačana.
ZIZ člen 38, 38/5, 53, 53/1. OZ člen 319, 319/1. ZPP člen 350, 350/2, 358, 358-5.
pritožba zoper sklep o stroških - ugovor zoper sklep o izvršbi - stroški predloga za izvršbo pri avtomatiziranem izvršilnem postopku - nesorazmerni stroški - odpis izvršilnih stroškov - preizkus sklepa po uradni dolžnosti - stroški opomina - potrebni stroški - koristni stroški - načelo neminem laedere
Upnik ni upravičen do stroškov za opomin pred izvršbo, fotokopije in materialne stroške, saj stroški, povezani z upnikovimi pozivi dolžniku za prostovoljno plačilo zapadle obveznosti pred vložitvijo predloga za izvršbo, ne predstavljajo stroškov, ki bi bili potrebni za izvršbo. Podobno velja za stroške pridobivanja podatkov o dolžnici (EMŠO in podatek o morebitnem osebnem stečaju). Ti stroški so vsebovani v priznanih stroških za sestavo vloge in materialnih stroških, poleg tega pa je upnik razpolagal z dolžničinimi rojstnimi podatki.
Pri priglasitvi stroškov mora stranka ravnati tako, da nasprotni stranki ne povzroča škode (velja načelo neminem laedere).
razžalitev - negativna vrednostna sodba - varstvo upravičenih koristi - namen zaničevanja - izključitev kaznivosti
Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe, da se je obdolženec s tem, ko je oškodovančevo delo primerjal z mafijo, o njem žaljivo izrazil, prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da konkretni primer ni osamljen, temveč obdolženec negativni odnos do oškodovanca v zvezi z njegovim sojenjem v pravnomočno končani pravdni zadevi, v kateri je imel sam vlogo stranke, že več let izraža s pisnimi vlogami, v katerih na žaljiv način izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišča oziroma oškodovanca kot sodnika posameznika. Vendar pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da v dokaznem postopku ugotovljen subjektivni odnos obdolženca do lastnega ravnanja ter okoliščine njegovega ravnanja v obravnavanem dogodku, ne potrjujejo presoje izpodbijane sodbe, da je bila njegova primerjava oškodovančevega dela z "mafijo" usmerjena izključno ali predvsem v napad na njegovo osebnost, v sramotitev, ponižanje, prezir in zasmehovanje oziroma osebno diskreditacijo, temveč je imel obdolženec predvsem namen opozoriti na, po njegovem trdnem subjektivnem prepričanju, nezakonito in nepravilno odločitev oškodovanca kot sodnika v pravnomočno zaključeni pravdni zadevi, ki je vplivala na njegovo premoženjsko stanje in s katero se še danes ne strinja.
ugovor pobota - procesno pobotanje - učinki pobota - oblikovanje izreka - tričlenski izrek - pobotanje judikatne terjatve - materialnopravno (predprocesno) pobotanje - ugovor res iudicata - pravočasnost ugovora pobotanja
Sodna odločba, v kateri odločimo tudi o ugovoru pobota in sodno pobotamo medsebojni terjatvi pravdnih strank, lahko učinkuje le za naprej, zato se opravi pobot na dan zaključka glavne obravnave.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00020042
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZZK-1 člen 6, 8.
tožba za nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - pravica, ki preprečuje izvršbo - pogodbena zastavna pravica na nepremičnini - pogodbena hipoteka - dobra vera - dobra vera pridobitelja hipoteke - domneva dobre vere - skupno premoženje - skupna lastnina - skupna lastnina zakoncev - originaren način pridobitve - konkurenca pridobitnih načinov - publicitetni učinek - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke
Tožnica je tista, ki bi morala zatrjevati okoliščine, ki bi lahko pri toženki vzbudile dvom v lastninsko upravičenje dolžnika v času sklenitve pogodbene zastavne pravice. Zgolj trditve tožnice, da toženka ni ravnala z dolžno skrbnostjo, ker da bi morala preveriti, ali je bil dolžnik poročen in možnost, da je lahko sporna nepremičnina del njunega skupnega premoženja, pri čemer ni pojasnila, na podlagi katerih okoliščin bi lahko toženka utemeljeno podvomila v resničnost v zemljiški knjigi prikazanega lastniškega stanja dolžnika, je presplošna za izpodbijanje domneve o dobri veri pridobitelja.