Zavarovancu je na podlagi sklenjene pogodbe bilo delovno razmerje vzpostavljeno do datuma, ki ga je določilo delovno sodišče, to je trajalo do 24. 2. 2017, razen v obdobju od 23. 3. 2016 do 22. 4. 2016. Navedeno dejansko stanje predstavlja to kar določa ZUTD v tretjem odstavku 65. člena. Ob takem dejanskem stanju je imela tožena stranka pravico, na podlagi prve alineje drugega odstavka 140. člena ZUTD zahtevati vračilo denarnega nadomestila od delodajalca zavarovanca.
Pri izračunu osnove za odpravnino je potrebno upoštevati povprečno mesečno plačo, ki bi jo tožnik prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo in ne tiste, ki jo je prejel po plačilnih listah za te tri mesece.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika - vabilo na glavno obravnavo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - poslovna goljufija - nasprotje v izreku sodbe
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožbe, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka, ko je dne 6. 3. 2018 opravilo glavno obravnavo v odsotnosti obdolženčevega zagovornika, kar je storilo v posledici napačne ugotovitve, da je bil zagovornik na glavni obravnavi dne 25. 1. 2018 s strani sodišča prve stopnje obveščen, da bo sodišče glavno obravnavo nadaljevalo z narokom dne 6. 3. 2018.
Če osebe, katere navzočnost na glavni obravnavi je obvezna, na glavni obravnavi niso prisotne, je podana kršitev iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kar velja tudi v primeru, ko obramba z zagovornikom ni obvezna, pa ta ni bil ali pa ni bil v redu povabljen.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 49.
izvedenina
Niti iz sklepa sodišča o postavitvi izvedenskega organa, niti iz samega izvedenskega mnenja ne izhaja, da sta izvedenca pridobila in preučila tudi zdravstveni karton oziroma da bi bila pri podaji mnenja upoštevana medicinska dokumentacija, ki se nahaja v tožnikovem zdravstvenem kartonu. V tem primeru pa torej ni podlage za priznanje nagrade za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije po 49. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
Pri odločitvi o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja tožnika kot vzgojitelja predšolskih otrok, je glede na naravo dejavnosti tožene stranke sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je bistvena okoliščina zaupanje med vsemi udeleženci, kar vključuje tudi starše, ki so glavni uporabniki storitev tožene stranke. Da je pri odločitvi o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja tožnika kot vzgojitelja predšolskih otrok bistvena okoliščina, glede na naravo njegovega dela, zaupanje med vsemi udeleženci in da zgolj dejstvo, da je oseba v kazenskem postopku, res ne more sama po sebi utemeljevati sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, lahko pa zaradi narave tožnikovega dela, v konkretnem primeru pomembno vpliva na zaupanje med udeleženci oziroma na normalen potek delovnega procesa, je opozorilo že Vrhovno sodišče v svoji odločbi.
Relevantne okoliščine, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče, nastopijo po podani odpovedi oziroma zaradi podane odpovedi in neodvisno od tega, ali je kasneje delavcu kršitev dokazana ali ne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00023289
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 344, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - sprememba obtožbe - zavrnitev dokaznih predlogov - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja poslovne goljufije vsebuje vse zakonske znake, dovolj je torej konkretiziran tudi zakonski znak preslepitve.
stroški za prehrano - regres za letni dopust - ustna pogodba o zaposlitvi - notarski zapis - delo zakonca
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila med strankama postopka sklenjena pogodba o zaposlitvi in četudi stranki ne bi sklenili pogodbe v pisni obliki, to po četrtem odstavku 15. člena ZDR ne bi vplivalo na njen obstoj in veljavnost. Za pogodbo o zaposlitvi med zakoncema ni pogoj, da mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, ker gre za delovno in ne za premoženjsko razmerje.
ZDR člen 155.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 3, 5.
Tožnik je imel v spornem obdobju pravico vsaj do 11 zaporednih ur dnevnega počitka, česar mu tožena stranka ni zagotovila. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
invalidska pokojnina - sporazum o socialnem zavarovanju med republiko slovenijo in bosno in hercegovino
Tožnica je dopolnila le 7 let, 2 meseca in 28 dni slovenske pokojninske dobe ter 4 mesece in 22 dni hrvaške pokojninske dobe. Z dopolnjeno pokojninsko dobo ji kljub nastali invalidnosti pravice do invalidske pokojnine ni mogoče priznati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00023240
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. OZ člen 190, 193. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 20, 20/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - zahtevek za izročitev stvari - kupoprodajna pogodba - skupni podjem - plačilo kupnine - obogatitveni zahtevek - odplačna odsvojitev - vrednost stvari - vrednost ob odsvojitvi - neupravičena pridobitev - obseg vrnitve - zakonske zamudne obresti - stroški postopka - odvetniška tarifa - nagrada za zastopanje na naroku - urnina
Pri nakupu kose je šlo za skupen podjem pravdnih strank, namenjen njeni uporabi na nepremičninah obeh. Pravdni stranki sta torej skupaj prevzeli obveznost zagotovitve denarnih sredstev za plačilo kupnine. Ker je tožena stranka koso odsvojila brez vednosti tožeče stranke, jo je s tem prikrajšala za znesek, ki bi pripadel tožeči stranki, sama pa je za ta znesek obogatena.
OZ člen 9,125, 619. ZPP člen 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
učinki pogodbe - pacta sunt servanda - trditveno breme - pritožbene novote - podizvajalska pogodba - dogovor o načinu plačila
Sklenjena Podizvajalska pogodba med pravdnima strankama ustvarja pravice in obveznosti. Ker sta pravdni stranki glede načina plačila za opravljeno delo sklenili poseben dogovor, ki naknadno ni bil spremenjen, ga je treba spoštovati. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da na podlagi sklenjene Podizvajalske pogodbe tožeča stranka od tožene stranke ni upravičena zahtevati plačila v denarju.
Tožbeni zahtevek je utemeljen, če tožeča stranka zatrjuje in dokaže njegov temelj in višino. Če pravdna stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ne zatrjuje pravno odločilnih dejstev glede temelja ali višine zahtevka, njen zahtevek ni sklepčen.
navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov - sprememba tožbe v ponovljenem postopku
Procesna odločitev sodišča prve stopnje je sicer zmotna, potem, ko je pravilno ugotovilo, da gre pri prvotnem zahtevku in podrejenem zahtevku za navidezno kumulacijo zahtevkov in bi o podrejenem zahtevku ne bilo potrebno odločati v procesnem smislu z zavrženjem tožbe, pač pa bi moralo zgolj presojati enak tožbeni zahtevek na obeh zatrjevanih pravnih podlagah. Slednje pa je sodišče prve stopnje naredilo, kot izhaja iz zgornjih navedb.
Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati vlogo tožeče stranke z dne 29. 8. 2018, vloženo pri sodišču istega dne, ker je z njo tožeča stranka postavila nov tožbeni zahtevek, kar pa pomeni, da je skladno z določbo drugega odstavka 184. člena ZPP spremenila tožbo, tožbo pa je mogoče spremeniti do konca glavne obravnave, kar je skladno s prvim odstavkom 184. člena ZPP.
Stališče sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka z vlogo prekludirana, je procesno zmotno, saj je sprememba tožbe glede na določbo prvega odstavka 184. člena ZPP dopustna tudi v ponovljenem postopku in to do konca glavne o obravnave.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) člen 39, 39/5.
odločitev o pravdnih stroških - povrnitev pravdnih stroškov - odmera pravdnih stroškov - obrazloženost stroškovne odločitve - odvetniški stroški - nagrada in stroški odvetnika - samostojna storitev odvetnika
Za obrazložitev odločitve o pravdnih stroških zadošča, da sodišče na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sklicuje, označi katere stroške in v kolikšni višini se prizna.
plačilo razlike plače - stimulacija - povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela - odločitev o pravdnih stroških
Tožnica v predmetnem sporu uveljavlja povračilo nastalih stroškov za prevoz na delo in z dela. Tožena stranka je temu zahtevku nasprotovala in zatrjevala, da je tožnica imela na voljo ves čas službeni avto, s katerim bi se lahko brezplačno vozila na delo in z dela, vendar ga ni želela uporabljati. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka v dokaznem postopku ni navajala niti dokazala, da bi tožnico ob sklenitvi delovnega razmerja in kasneje predhodno na kakršnikoli način seznanila z možnostjo uporabe službenega vozila. Organizirani prevoz pri toženi stranki ni bil zagotovljen s tem, da je imela tožena stranka na določeni lokaciji parkiranih več vozil in bi eno od takih tožnica lahko tudi uporabljala. Ni bila dolžnost tožnice, da bi vprašala direktorja, ali ima zanjo na razpolago kakšno vozilo za njen prihod na delo. Organizirani prevoz pa niti ni to, da bi se bila tožnica dolžna pridružiti nekemu sodelavcu, ki se je v službo peljal mimo kraja, kjer je bivala tožnica. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku.
izrek denarne kazni - preprečevanje nasilja v družini - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
Pritožbeno sodišče izpostavlja, da je nasprotni udeleženec na sodišče, na družinski vpisnik civilnega oddelka (nepravdni oddelek pri Okrožnem sodišču v Celju) 14. 11. 2018 prišel kot laična stranka, zato je bila dolžnost tega oddelka okrožnega sodišča, da potem ko je vprašal, kam je šla njegova izjava - vloga, ki jo je poslal priporočeno po pošti, razišče, ali je bila njegova izjava - vloga morebiti vložena v kateri drugi spis, saj je na tem oddelku spraševal o vlogi v zvezi s predmetno zadevo (zaradi izreka ukrepov po ZPND), in sicer evidentno v zvezi s pozivom, ki mu ga je poslalo to sodišče 14. 9. 2018, in izjavo predlagateljice z dne 19. 9. 2018. Sodišče prve stopnje zaradi navedene opustitve dolžnega ravnanja v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bilo seznanjeno z vlogo nasprotnega udeleženca, kar pa ne more iti v škodo pritožniku. Glede na obrazloženo je podana smiselno zatrjevana kršitev pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), saj pri odločanju niso bile upoštevane navedbe nasprotnega udeleženca v navedeni vlogi, posledično temu pa je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek
Oba sodna izvedenca za varstvo pri delu sta skladno ugotovila, da prva toženka ni kršila varstvenih predpisov in da tožnik ni ravnal v skladu s pravili varnega dela, ko je jeklenico preizkušal v bližini daljnovoda. Tožnik je brez seznanitve nadrejenega delavca odstopil od ustaljene prakse (glede lokacije dela) zato, da bi delo lažje in čim prej opravil. Pritrditi je potrebno pritožbama toženk, da prva toženka kot delodajalec ni dolžna pričakovati nerazumnih kršitev varnostnih predpisov niti ni dolžna zagotoviti varnostnih ukrepov, s katerimi naj bi takšna ravnanja preprečila. Ravnanje tožnika je bilo nepričakovano in nerazumno, saj se preizkus delovanja končnega stikala na vitlu ni nikoli izvajal na lokaciji, ki jo je izbral tožnik. Zato prvi toženki, ki je izdala pisna navodila za varno delo, tudi ob izhodišču skrbnosti posebej skrbnega strokovnjaka, ni bilo mogoče nalagati dodatnih ukrepov, ki bi lahko preprečili nastanek škode. Pravno relevanten vzrok za nastanek škode tako leži izključno v tožnikovem dejanju, kar pomeni, da je odškodninska odgovornost toženk izključena.
predsednik uprave - odpoklic s funkcije - individualna pogodba o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je v tem sporu uveljavljal plačilo nadomestila za preventivne zdravstvene preglede, nadomestila za izobraževanje, nadomestila iz naslova letne premije za osebna zavarovanja, nadomestila za kolektivno nezgodno zavarovanje, nadomestila za prostovoljno pokojninsko zavarovanje, nadomestila za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, nadomestila iz naslova nagrad, nadomestila iz naslova uporabe službenega vozila, nadomestila iz naslova članarin in nadomestila iz naslova jubilejne nagrade za 20 let delovne dobe. Vsi tožbeni zahtevki, tako kot jih je tožnik postavil, so vezani na obstoj delovnega razmerja tožnika po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Ker pa je bilo o prenehanju delovnega razmerja že pravnomočno odločeno, tožnik ni upravičen do nadomestil, ker za obdobje, na katero se nanašajo, ni bil več v delovnem razmerju pri toženi stranki.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-1, 118.. ZSDP člen 50, 50/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminacija - reintegracija - sodna razveza - reparacija - starševsko varstvo - krajši delovni čas
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med pravdnima strankama v obdobju od 20. 12. 2012 do 16. 10. 2016 veljal aneks št. 2 k sklenjeni pogodbi o zaposlitvi z dne 15. 12. 2011, po katerem je imela tožnica pravico do dela s krajšim (polovičnim) delovnim časom, 20 ur tedensko, v skladu z ZSDP, zato je štelo, da ji je tožena stranka dolžna za to obdobje priznati delovno razmerje le za krajši delovni čas. Takšen zaključek sodišča prve stopnje je pravilen. V posledici ugotovitve nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je delodajalec dolžan vzpostaviti stanje, ki je obstajalo pred izdajo nezakonite odpovedi in zagotoviti delavcu takšen pravni položaj, kot da nezakonitega ravnanja delodajalca ne bi bilo. Glede na to, da je zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi oživel tudi aneks št. 2 k tej pogodbi, ki je veljal v času odpovedi, je tožena stranka dolžna tožnici vzpostaviti delovno razmerje, kot je obstajalo med strankama na podlagi tega aneksa, to pa je delovno razmerje za skrajšani delovni čas, 20 ur tedensko. Pravne podlage za priznanje delovnega razmerja za polni delovni čas ni.
Ob upoštevanju, da je tožnica v posledici nezakonito odpovedane pogodbe o zaposlitvi upravičena do vzpostavitve premoženjskega stanja, kot da odpovedi ne bi bilo, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica v okviru reparacije upravičena tudi do dodatka k plači, to je božičnice oziroma dodatka iz naslova poslovne uspešnosti in regresa za letni dopust.