ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 209, 211, 211/1, 240, 240/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - opis kršitev - obrazložitev odpovedi - inventurni primanjkljaj
Pritožbeno sodišče je v številnih zadevah zavzelo stališče, da je delodajalec v odpovedi dolžan dovolj konkretno (vsebinsko in časovno) navesti in obrazložiti okoliščine (ravnanje delavca), iz katerih je razvidno, kaj je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kršitve, ki se očitajo tožnici, niso časovno opredeljene niti niso ustrezno opredeljene po vsebini. Tožena stranka s pavšalno in časovno neopredeljeno očitanimi kršitvami ne more dokazati utemeljenega odpovednega razloga.
V zvezi z drugo in predvsem tretjo kršitvijo pritožba neutemeljeno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnici dejansko očitala objektivno odgovornost za nastali inventurni manko. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da so (tudi) v tem delu kršitve povsem splošne in nekonkretizirane. Tožnica je glede očitka o usklajevanju zalog in knjiženju medoddelčnih transferjev pojasnila, da je bilo vse evidentirano v računalniku, druge dokumentacije s tem v zvezi ni bilo mogoče voditi, zaloge pa je vodila skladno z navodili tožene stranke. Glede na to, da iz izredne odpovedi ne izhaja, v čem je kršitev tožnice, oziroma kako bi morala v okviru zahtevane skrbnosti ravnati, saj ni navedeno, v katerem delu je dokumentacija neurejena, oziroma katera dokumentacija manjka, je sodišče pravilno zaključilo, da očitek ni konkretiziran.
Pri izračunu osnove za odpravnino je potrebno upoštevati povprečno mesečno plačo, ki bi jo tožnik prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo in ne tiste, ki jo je prejel po plačilnih listah za te tri mesece.
invalidska pokojnina - sporazum o socialnem zavarovanju med republiko slovenijo in bosno in hercegovino
Tožnica je dopolnila le 7 let, 2 meseca in 28 dni slovenske pokojninske dobe ter 4 mesece in 22 dni hrvaške pokojninske dobe. Z dopolnjeno pokojninsko dobo ji kljub nastali invalidnosti pravice do invalidske pokojnine ni mogoče priznati.
stroški za prehrano - regres za letni dopust - ustna pogodba o zaposlitvi - notarski zapis - delo zakonca
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila med strankama postopka sklenjena pogodba o zaposlitvi in četudi stranki ne bi sklenili pogodbe v pisni obliki, to po četrtem odstavku 15. člena ZDR ne bi vplivalo na njen obstoj in veljavnost. Za pogodbo o zaposlitvi med zakoncema ni pogoj, da mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, ker gre za delovno in ne za premoženjsko razmerje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00020365
KZ-1 člen 74, 74/1, 230, 230/1. ZKP člen 105, 150/2, 371, 371/1, 371/1-10, 371/1-11, 378, 385, 445, 445/1. ZKP člen 371/1-9, 372, 372/3. URS člen 31. ZKP člen 372/1. ZKP člen 397, 397/4.
kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - obvestilo o seji pritožbenega senata - skrajšani kazenski postopek - ponovljeni postopek - sprememba obtožnega predloga - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - isti historični dogodek - kazenska sankcija - premoženjskopravni zahtevek - napotitev na pravdo - nerazumljivi razlogi - neskladje s podatki spisa - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - prekoračitev obtožnega predloga - sprememba opisa dejanja - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - postopek o prekršku - v času storitve dejanje ni bilo kaznivo - dejansko stanje - znižanje denarne kazni
Prepoved reformatio in peius se ne nanaša na odločbo o premoženjskopravnem zahtevku, zato kršitev, ki jo uveljavlja zagovornik, glede odločitve o premoženjskopravnem zahtevku v novem sojenju, ni podana, čeprav je do razveljavitve prvotne sodbe prišlo na podlagi pritožbe, vložene v obdolženčevo korist.
zastaranje - zastaralni rok - regresni zahtevek zavarovalnice - avtocesta - nepričakovana ovira stoječe vozilo na cestišču - nepričakovana ovira
Stališče sodišča prve stopnje, da ustavljeno vozilo na avtocesti, še posebej na prehitevalnem pasu, predstavlja nepričakovano oviro in razlogovanje sodišča prve stopnje, da bi lahko voznik J. Z. zaključil prehitevanje in nadaljeval vožnjo na prehitevalnem pasu avtoceste, če tam ne bi stalo V. vozilo in osebe ob vozilu in se vanje ne bi mogel zaleteti, če teh tam ne bi bilo, je tudi po presoji pritožbenega sodišča preširoko in zgrešeno. Ni šlo za navadno ustavljeno vozilo na avtocesti, temveč kot posledica prometne nesreče. Da prometna nesreča na avtocesti v danih prometnih razmerah ne pomeni nepričakovano oviro ob dejstvu, da so avtoceste izredno obremenjene, promet pa gost in da redno prihaja do vedno več prometnih nesreč in da na delu ceste, kjer je prišlo do škodnega dogodka, praktično dnevno prihaja do razno raznih zastojev zaradi prometnih nesreč. Tožena stranka utemeljeno navaja, da se od vsakega posameznika pričakuje, da vozi previdno, pozorno, da je pozoren na promet, na dogajanje na cesti pred sabo, na dogajanje za sabo, da je promet živi organizem in vsak udeleženec je dolžan nastalo prometno situacijo spremljati.
Povračilni oziroma regresni zahtevek zavarovalnice zastara v treh letih, zastaranje pa začne teči z izplačilom odškodnine oškodovancu. Ker OZ za regresno terjatev ne določa posebnosti, ta zastara v času, ki na splošno velja za terjatve zavarovalnic iz zavarovalnih pogodb, to je v treh letih.
plačilo razlike plače - stimulacija - povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela - odločitev o pravdnih stroških
Tožnica v predmetnem sporu uveljavlja povračilo nastalih stroškov za prevoz na delo in z dela. Tožena stranka je temu zahtevku nasprotovala in zatrjevala, da je tožnica imela na voljo ves čas službeni avto, s katerim bi se lahko brezplačno vozila na delo in z dela, vendar ga ni želela uporabljati. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka v dokaznem postopku ni navajala niti dokazala, da bi tožnico ob sklenitvi delovnega razmerja in kasneje predhodno na kakršnikoli način seznanila z možnostjo uporabe službenega vozila. Organizirani prevoz pri toženi stranki ni bil zagotovljen s tem, da je imela tožena stranka na določeni lokaciji parkiranih več vozil in bi eno od takih tožnica lahko tudi uporabljala. Ni bila dolžnost tožnice, da bi vprašala direktorja, ali ima zanjo na razpolago kakšno vozilo za njen prihod na delo. Organizirani prevoz pa niti ni to, da bi se bila tožnica dolžna pridružiti nekemu sodelavcu, ki se je v službo peljal mimo kraja, kjer je bivala tožnica. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku.
Sodišče druge stopnje je v skladu z določilom drugega odstavka 334. člena ZPP, ker je umik pritožbe prejelo pred odločanjem v pritožbenem postopku, le ugotovilo njen umik.
Pri odločitvi o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja tožnika kot vzgojitelja predšolskih otrok, je glede na naravo dejavnosti tožene stranke sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je bistvena okoliščina zaupanje med vsemi udeleženci, kar vključuje tudi starše, ki so glavni uporabniki storitev tožene stranke. Da je pri odločitvi o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja tožnika kot vzgojitelja predšolskih otrok bistvena okoliščina, glede na naravo njegovega dela, zaupanje med vsemi udeleženci in da zgolj dejstvo, da je oseba v kazenskem postopku, res ne more sama po sebi utemeljevati sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, lahko pa zaradi narave tožnikovega dela, v konkretnem primeru pomembno vpliva na zaupanje med udeleženci oziroma na normalen potek delovnega procesa, je opozorilo že Vrhovno sodišče v svoji odločbi.
Relevantne okoliščine, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče, nastopijo po podani odpovedi oziroma zaradi podane odpovedi in neodvisno od tega, ali je kasneje delavcu kršitev dokazana ali ne.
OZ člen 9,125, 619. ZPP člen 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
učinki pogodbe - pacta sunt servanda - trditveno breme - pritožbene novote - podizvajalska pogodba - dogovor o načinu plačila
Sklenjena Podizvajalska pogodba med pravdnima strankama ustvarja pravice in obveznosti. Ker sta pravdni stranki glede načina plačila za opravljeno delo sklenili poseben dogovor, ki naknadno ni bil spremenjen, ga je treba spoštovati. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da na podlagi sklenjene Podizvajalske pogodbe tožeča stranka od tožene stranke ni upravičena zahtevati plačila v denarju.
Tožbeni zahtevek je utemeljen, če tožeča stranka zatrjuje in dokaže njegov temelj in višino. Če pravdna stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ne zatrjuje pravno odločilnih dejstev glede temelja ali višine zahtevka, njen zahtevek ni sklepčen.
predsednik uprave - odpoklic s funkcije - individualna pogodba o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je v tem sporu uveljavljal plačilo nadomestila za preventivne zdravstvene preglede, nadomestila za izobraževanje, nadomestila iz naslova letne premije za osebna zavarovanja, nadomestila za kolektivno nezgodno zavarovanje, nadomestila za prostovoljno pokojninsko zavarovanje, nadomestila za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, nadomestila iz naslova nagrad, nadomestila iz naslova uporabe službenega vozila, nadomestila iz naslova članarin in nadomestila iz naslova jubilejne nagrade za 20 let delovne dobe. Vsi tožbeni zahtevki, tako kot jih je tožnik postavil, so vezani na obstoj delovnega razmerja tožnika po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Ker pa je bilo o prenehanju delovnega razmerja že pravnomočno odločeno, tožnik ni upravičen do nadomestil, ker za obdobje, na katero se nanašajo, ni bil več v delovnem razmerju pri toženi stranki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00023289
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 344, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - sprememba obtožbe - zavrnitev dokaznih predlogov - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja poslovne goljufije vsebuje vse zakonske znake, dovolj je torej konkretiziran tudi zakonski znak preslepitve.
Zaradi nedeljskega delovnega časa nasprotne udeleženke, četudi se ta konča ob 15.00 uri, kot trdi pritožba, pa bi bilo za nasprotno udeleženko prenaporno po končanem delu v nedeljo prevoziti še razdaljo 100 km do predlagateljevega doma in nazaj, to bi bila zanjo prevelika fizična in psihična obremenitev, posledično pa bi bilo lahko ogroženo tudi otrokovo zdravje ali celo življenje, kar vsekakor ni v korist mld. U.
Ob upoštevanju še dejstev, da je predlagatelj predlagal razširitev, oziroma povečanje s sodno poravnavo že določenih stikov, da predlagatelj zaposlitve nima in je tudi ne išče, kar nedvomno potrjuje tudi pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da predlagatelj nima finančnih težav in da ima na razpolago očetov avtomobil, nasprotna udeleženka pa bi si morala za prevoz mld. U. avtomobil izposoditi, ob upoštevanju še dejstva, da je s sklepom sodišča prve stopnje dovoljeno, da lahko predlagateljevo breme vožnje na stike in s stikov opravijo njegovi ožji družinski člani, pritožba ne more izpodbiti odločitve sodišča prve stopnje, ko je celotno breme voženj v zvezi z izvrševanjem stikov naložilo predlagatelju. Vožnje mld. U. z očetom niso in ne morejo biti v nasprotju z njeno največjo koristjo, saj ne pomenijo osiromašenja stika, kar je z izvedenskim mnenjem dokazno podprta ugotovitev sodišča prve stopnje.
Ker nasprotna udeleženka preživlja sebe in mld. U. z delom v delovnem času, na katerega nima vpliva, predlagatelju pa se za zagotavljanje lastnega preživljanja in pomoči pri preživljanju mld. U. ter še mladoletnega otroka iz nove partnerske zveze očitno ni potrebno zaposliti, zgolj enakomerna porazdelitev prevozov pri izvrševanju stikov ne more zagotavljati enakopravnosti in enakovrednosti med njima. V obravnavani zadevi po presoji pritožbenega sodišča ugotovljene okoliščine dopuščajo odstop od pritožbeno izpostavljenega stališča Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi II Ips 558/2005.
ZGD-1 člen 381, 381/3, 381/5, 516, 516/4, 520, 520/6. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 41, 41/1.
poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom poslovnih deležev - varovanje interesov upnikov - bilanca stanja
Sodišče prve stopnje bi se moralo ukvarjati s pogoji za vpis znižanja osnovnega kapitala z umikom lastnega poslovnega deleža po ZGD-1 in po Uredbi, med katerimi so tudi pogoji, ki so izraz načela varovanja upnikov. Teh predlagatelj ne more obiti, sploh pa ne z razveljavitvijo prejšnjega sklepa o nominalnem povečanju osnovnega kapitala.
ZPP člen 154, 154/1, 162.. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5.. ZJSRS člen 22.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - socialni spor
Ali bo šlo za individualni (premoženjski) delovni spor ali za socialni spor je odvisno od vsebine spora. Možnost uveljavljanja pravic pri Jamstvenem skladu ne spreminja narave terjatve. Še vedno gre za terjatev delavca proti delodajalcu oziroma stečajnemu dolžniku, ki le preide do višine pravic zagotovljenih po ZJSRS na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic (subrogacija). S prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do delodajalca oziroma do stečajnega dolžnika v položaj delavca kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00023240
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. OZ člen 190, 193. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 20, 20/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - zahtevek za izročitev stvari - kupoprodajna pogodba - skupni podjem - plačilo kupnine - obogatitveni zahtevek - odplačna odsvojitev - vrednost stvari - vrednost ob odsvojitvi - neupravičena pridobitev - obseg vrnitve - zakonske zamudne obresti - stroški postopka - odvetniška tarifa - nagrada za zastopanje na naroku - urnina
Pri nakupu kose je šlo za skupen podjem pravdnih strank, namenjen njeni uporabi na nepremičninah obeh. Pravdni stranki sta torej skupaj prevzeli obveznost zagotovitve denarnih sredstev za plačilo kupnine. Ker je tožena stranka koso odsvojila brez vednosti tožeče stranke, jo je s tem prikrajšala za znesek, ki bi pripadel tožeči stranki, sama pa je za ta znesek obogatena.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek
Oba sodna izvedenca za varstvo pri delu sta skladno ugotovila, da prva toženka ni kršila varstvenih predpisov in da tožnik ni ravnal v skladu s pravili varnega dela, ko je jeklenico preizkušal v bližini daljnovoda. Tožnik je brez seznanitve nadrejenega delavca odstopil od ustaljene prakse (glede lokacije dela) zato, da bi delo lažje in čim prej opravil. Pritrditi je potrebno pritožbama toženk, da prva toženka kot delodajalec ni dolžna pričakovati nerazumnih kršitev varnostnih predpisov niti ni dolžna zagotoviti varnostnih ukrepov, s katerimi naj bi takšna ravnanja preprečila. Ravnanje tožnika je bilo nepričakovano in nerazumno, saj se preizkus delovanja končnega stikala na vitlu ni nikoli izvajal na lokaciji, ki jo je izbral tožnik. Zato prvi toženki, ki je izdala pisna navodila za varno delo, tudi ob izhodišču skrbnosti posebej skrbnega strokovnjaka, ni bilo mogoče nalagati dodatnih ukrepov, ki bi lahko preprečili nastanek škode. Pravno relevanten vzrok za nastanek škode tako leži izključno v tožnikovem dejanju, kar pomeni, da je odškodninska odgovornost toženk izključena.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika - vabilo na glavno obravnavo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - poslovna goljufija - nasprotje v izreku sodbe
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožbe, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka, ko je dne 6. 3. 2018 opravilo glavno obravnavo v odsotnosti obdolženčevega zagovornika, kar je storilo v posledici napačne ugotovitve, da je bil zagovornik na glavni obravnavi dne 25. 1. 2018 s strani sodišča prve stopnje obveščen, da bo sodišče glavno obravnavo nadaljevalo z narokom dne 6. 3. 2018.
Če osebe, katere navzočnost na glavni obravnavi je obvezna, na glavni obravnavi niso prisotne, je podana kršitev iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kar velja tudi v primeru, ko obramba z zagovornikom ni obvezna, pa ta ni bil ali pa ni bil v redu povabljen.
namestitev v varovani oddelek - pravica do izjave - socialno varstveni zavod - udeležba v postopku
Glede pritožbenih ugovorov pritožitelja - Zavoda S. (v nadaljevanju SVZ) pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je udeležba SVZ v postopku kot je obravnavani specifična in mora biti zagotovljena le v tolikšnem obsegu, kolikor se sama odločitev nanj nanaša. To pomeni, da je SVZ potrebno zagotoviti pravico do izjave. Za to pravico zadošča, da je zagotovljena pisno (79. člen ZDZdr).