navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov - sprememba tožbe v ponovljenem postopku
Procesna odločitev sodišča prve stopnje je sicer zmotna, potem, ko je pravilno ugotovilo, da gre pri prvotnem zahtevku in podrejenem zahtevku za navidezno kumulacijo zahtevkov in bi o podrejenem zahtevku ne bilo potrebno odločati v procesnem smislu z zavrženjem tožbe, pač pa bi moralo zgolj presojati enak tožbeni zahtevek na obeh zatrjevanih pravnih podlagah. Slednje pa je sodišče prve stopnje naredilo, kot izhaja iz zgornjih navedb.
Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati vlogo tožeče stranke z dne 29. 8. 2018, vloženo pri sodišču istega dne, ker je z njo tožeča stranka postavila nov tožbeni zahtevek, kar pa pomeni, da je skladno z določbo drugega odstavka 184. člena ZPP spremenila tožbo, tožbo pa je mogoče spremeniti do konca glavne obravnave, kar je skladno s prvim odstavkom 184. člena ZPP.
Stališče sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka z vlogo prekludirana, je procesno zmotno, saj je sprememba tožbe glede na določbo prvega odstavka 184. člena ZPP dopustna tudi v ponovljenem postopku in to do konca glavne o obravnave.
ZDR člen 155.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 3, 5.
Tožnik je imel v spornem obdobju pravico vsaj do 11 zaporednih ur dnevnega počitka, česar mu tožena stranka ni zagotovila. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
odpravnina - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
Tožniku je bila z odločbo Bpp odobrena brezplačna pravna pomoč skladno s petim odstavkom 17. člena ZOdv, ki ureja storitve brezplačne pravne pomoči in določa, da je odvetnik upravičen do plačila stroškov v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. Tako ne gre za odnos le države do odvetnika, pač pa tudi za odnos stranke do nasprotne stranke. Tako je sodišče pravilno odločilo, da je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka v sporni višini, pri čemer se znesek nakaže na transakcijski račun sodišča. Tudi odločitev o nakazilu na transakcijski račun sodišča je pravilna, tožnikova pooblaščenka - odvetnica pa bo dobila plačilo za svoje delo na podlagi odločbe Bpp.
Delavcu pripada odpravnina, ki jo določa ZDR-1 v primeru odpovedi iz poslovnega razloga, odpravnini pa se delavec tudi ne more odpovedati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00020534
OZ člen 74, 74/3, 98, 98/1, 239, 239/2, 766, 766/3, 768, 768/2, 768/3, 921, 964, 964/1, 965, 965/1. ZPP člen 252, 252/2.
pogodba o naročilu - odvetniška družba - kršitev obveznosti iz mandatnega razmerja - nepristop na narok - zavarovanje odvetnikove poklicne odgovornosti - zavarovalnina - dober gospodarstvenik - odškodninska odgovornost odvetnika - predložitev pooblastila - profesionalna skrbnost - ugovor zastaranja - prisilna poravnava - dokaz z izvedencem
Pri pogodbi o naročilu prevzemnik naročila odgovarja le, če ne ravna kot dober gospodarstvenik ali gospodar, ni pa dolžan doseči uspeha. Druga toženka bi morala ravnati kot dobra odvetniška družba. Dobra odvetniška družba ne krši jasnih zakonskih določb ali jasnega naročila. Tako je na primer odvetnik odgovoren zaradi kršitve rokov, če so ti prekluzivni.
Druga toženka bi morala predložiti pooblastilo že v času vložitve odgovora na tožbo, saj je že pred tem sklenila pogodbo o naročilu in je tudi že ravnala kot pooblaščenka. Imela je tožbo zoper tožečo stranko, saj bi sicer nanjo ne mogla odgovoriti. Vložila je odgovor na tožbo v korist tožeče stranke, tožeči stranki je predlagala, naj plača sodno takso in je bila z njo v stiku zaradi odgovora na tožbo. Pooblaščenec mora predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi pri prvem pravdnem dejanju. Ker po lastnih trditvah druga toženka ni ravnala tako, ni ravnala s skrbnostjo dobre odvetniške družbe. Če bi namreč druga toženka ravnala tako, kot to nalaga ta izrecna določba, bi druga toženka v vsakem primeru prejela pravilno vabilo prvostopenjskega sodišča, ali pa bi lahko vsaj uveljavljala pravna sredstva zaradi nepravilnega vabljenja. Lahko bi torej odpravila napako zaradi nepravilnega vabljenja, če bi takšna napaka sploh nastala.
Prva in neposredna posledica kršitvenega ravnanja druge toženke toženke je bila, da ni pristopila na narok za glavno obravnavo. Delovno sodišče je zato izdalo zamudno sodbo, kar je bilo v skladu s tedaj veljavnim postopkovnim pravom. Tudi kasneje drugi toženki ni uspelo odpraviti posledic te prve napake v pritožbenem postopku pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Naslednja posledica je bila, da je bilo tožeči stranki v izvršilnem postopku odvzeto skupaj 341.218,93 EUR, in sicer 22. 3. in 30. 3. 2010. Naknadno, zaradi uspeha v revizijskem postopku (odločba VS RS z dne 21. 6. 2011), se je izkazalo, da je bil velik del tega zneska tožeči stranki odvzet brez pravnega temelja. To pa ničesar ne spremeni glede protipravnosti ravnanja druge toženke. Če bi druga toženka ravnala pravno pravilno, bi do takšne posledice ne prišlo in škoda ne bi nastala. A. A. je sicer zaradi opisanega spleta okoliščin lahko neupravičeno obogaten, vendar to v ničemer ne vpliva na odgovornost druge toženke niti po temelju, niti po višini. Po višini bi lahko vplival kvečjemu tako, da bi se za enak znesek, kot bi ga plačal A. A. tožeči stranki, zmanjšala obveznost druge toženke do tožeče stranke. Zmanjšala bi se lahko tudi obveznost prve toženke do tožeče stranke. To pa ni predmet tega spora.
Na temelju drugega odstavka 252. člena ZPP se izvedencu lahko dajejo pojasnila in izvedejo tudi drugi dodatni dokazi, da se ugotovijo za izdelavo izvedenskega mnenja potrebne okoliščine. Ta določba je namenjena ublažitvi posledic, ki bi nastale zaradi pomanjkljivih trditev ali dokazov, posebej še v zapletenih zadevah.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00021843
ZDSS-1 člen 43, 43/1.. ZIZ člen 272, 273.. ZDR-1 člen 31, 56, 118.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Tožnica je izkazala za verjetno, da njena terjatev do tožene stranke obstaja. Terjatev je izkazana, kadar okoliščine, ki govorijo v prid obstoja določenega dejstva, prevladajo nad tistimi, ki govori proti obstoju tega dejstva. V pogodbi o zaposlitvi, ki je bila sklenjena s tožnico za določen čas, ni bil naveden razlog za sklenitev pogodbe. ZDR-1 v 31. členu izrecno določa, da mora pogodba o zaposlitvi za določen čas vsebovati tudi razlog za takšno časovno omejeno trajanje. Ker v pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni s tožnico, razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas ni bil naveden, je pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom. Skladno s 56. členom ZDR-1 pa se za tako nezakonito pogodbo o zaposlitvi za določen čas šteje, da jo je delavec sklenil za nedoločen čas.
ZPIZ-2B člen 37, 37/3, 116.. ZPIZ-2 člen 15, 16, 406, 406/4.
sorazmerni del pokojnine
Vključitev v obvezno zavarovanje po uradni dolžnosti za 10 ur tedensko po 16. členu ZPIZ-2 ima za posledico izplačevanje sorazmerno nižjega zneska pokojnine.
Zavarovancu je na podlagi sklenjene pogodbe bilo delovno razmerje vzpostavljeno do datuma, ki ga je določilo delovno sodišče, to je trajalo do 24. 2. 2017, razen v obdobju od 23. 3. 2016 do 22. 4. 2016. Navedeno dejansko stanje predstavlja to kar določa ZUTD v tretjem odstavku 65. člena. Ob takem dejanskem stanju je imela tožena stranka pravico, na podlagi prve alineje drugega odstavka 140. člena ZUTD zahtevati vračilo denarnega nadomestila od delodajalca zavarovanca.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni stroški postopka
Po ustaljeni sodni praksi je pravica tožnika, da si izbere kateregakoli odvetnika, vendar pri tem sodišče ne priznava stroškov izven okrožja sedeža sodišča, saj ne gre za potrebne stroške postopka skladno z določili 155. člena ZPP.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 49.
izvedenina
Niti iz sklepa sodišča o postavitvi izvedenskega organa, niti iz samega izvedenskega mnenja ne izhaja, da sta izvedenca pridobila in preučila tudi zdravstveni karton oziroma da bi bila pri podaji mnenja upoštevana medicinska dokumentacija, ki se nahaja v tožnikovem zdravstvenem kartonu. V tem primeru pa torej ni podlage za priznanje nagrade za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije po 49. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika - vabilo na glavno obravnavo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - poslovna goljufija - nasprotje v izreku sodbe
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožbe, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka, ko je dne 6. 3. 2018 opravilo glavno obravnavo v odsotnosti obdolženčevega zagovornika, kar je storilo v posledici napačne ugotovitve, da je bil zagovornik na glavni obravnavi dne 25. 1. 2018 s strani sodišča prve stopnje obveščen, da bo sodišče glavno obravnavo nadaljevalo z narokom dne 6. 3. 2018.
Če osebe, katere navzočnost na glavni obravnavi je obvezna, na glavni obravnavi niso prisotne, je podana kršitev iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kar velja tudi v primeru, ko obramba z zagovornikom ni obvezna, pa ta ni bil ali pa ni bil v redu povabljen.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-1, 118.. ZSDP člen 50, 50/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminacija - reintegracija - sodna razveza - reparacija - starševsko varstvo - krajši delovni čas
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med pravdnima strankama v obdobju od 20. 12. 2012 do 16. 10. 2016 veljal aneks št. 2 k sklenjeni pogodbi o zaposlitvi z dne 15. 12. 2011, po katerem je imela tožnica pravico do dela s krajšim (polovičnim) delovnim časom, 20 ur tedensko, v skladu z ZSDP, zato je štelo, da ji je tožena stranka dolžna za to obdobje priznati delovno razmerje le za krajši delovni čas. Takšen zaključek sodišča prve stopnje je pravilen. V posledici ugotovitve nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je delodajalec dolžan vzpostaviti stanje, ki je obstajalo pred izdajo nezakonite odpovedi in zagotoviti delavcu takšen pravni položaj, kot da nezakonitega ravnanja delodajalca ne bi bilo. Glede na to, da je zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi oživel tudi aneks št. 2 k tej pogodbi, ki je veljal v času odpovedi, je tožena stranka dolžna tožnici vzpostaviti delovno razmerje, kot je obstajalo med strankama na podlagi tega aneksa, to pa je delovno razmerje za skrajšani delovni čas, 20 ur tedensko. Pravne podlage za priznanje delovnega razmerja za polni delovni čas ni.
Ob upoštevanju, da je tožnica v posledici nezakonito odpovedane pogodbe o zaposlitvi upravičena do vzpostavitve premoženjskega stanja, kot da odpovedi ne bi bilo, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica v okviru reparacije upravičena tudi do dodatka k plači, to je božičnice oziroma dodatka iz naslova poslovne uspešnosti in regresa za letni dopust.
izrek denarne kazni - preprečevanje nasilja v družini - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
Pritožbeno sodišče izpostavlja, da je nasprotni udeleženec na sodišče, na družinski vpisnik civilnega oddelka (nepravdni oddelek pri Okrožnem sodišču v Celju) 14. 11. 2018 prišel kot laična stranka, zato je bila dolžnost tega oddelka okrožnega sodišča, da potem ko je vprašal, kam je šla njegova izjava - vloga, ki jo je poslal priporočeno po pošti, razišče, ali je bila njegova izjava - vloga morebiti vložena v kateri drugi spis, saj je na tem oddelku spraševal o vlogi v zvezi s predmetno zadevo (zaradi izreka ukrepov po ZPND), in sicer evidentno v zvezi s pozivom, ki mu ga je poslalo to sodišče 14. 9. 2018, in izjavo predlagateljice z dne 19. 9. 2018. Sodišče prve stopnje zaradi navedene opustitve dolžnega ravnanja v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bilo seznanjeno z vlogo nasprotnega udeleženca, kar pa ne more iti v škodo pritožniku. Glede na obrazloženo je podana smiselno zatrjevana kršitev pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), saj pri odločanju niso bile upoštevane navedbe nasprotnega udeleženca v navedeni vlogi, posledično temu pa je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek
Oba sodna izvedenca za varstvo pri delu sta skladno ugotovila, da prva toženka ni kršila varstvenih predpisov in da tožnik ni ravnal v skladu s pravili varnega dela, ko je jeklenico preizkušal v bližini daljnovoda. Tožnik je brez seznanitve nadrejenega delavca odstopil od ustaljene prakse (glede lokacije dela) zato, da bi delo lažje in čim prej opravil. Pritrditi je potrebno pritožbama toženk, da prva toženka kot delodajalec ni dolžna pričakovati nerazumnih kršitev varnostnih predpisov niti ni dolžna zagotoviti varnostnih ukrepov, s katerimi naj bi takšna ravnanja preprečila. Ravnanje tožnika je bilo nepričakovano in nerazumno, saj se preizkus delovanja končnega stikala na vitlu ni nikoli izvajal na lokaciji, ki jo je izbral tožnik. Zato prvi toženki, ki je izdala pisna navodila za varno delo, tudi ob izhodišču skrbnosti posebej skrbnega strokovnjaka, ni bilo mogoče nalagati dodatnih ukrepov, ki bi lahko preprečili nastanek škode. Pravno relevanten vzrok za nastanek škode tako leži izključno v tožnikovem dejanju, kar pomeni, da je odškodninska odgovornost toženk izključena.
zastaranje - zastaralni rok - regresni zahtevek zavarovalnice - avtocesta - nepričakovana ovira stoječe vozilo na cestišču - nepričakovana ovira
Stališče sodišča prve stopnje, da ustavljeno vozilo na avtocesti, še posebej na prehitevalnem pasu, predstavlja nepričakovano oviro in razlogovanje sodišča prve stopnje, da bi lahko voznik J. Z. zaključil prehitevanje in nadaljeval vožnjo na prehitevalnem pasu avtoceste, če tam ne bi stalo V. vozilo in osebe ob vozilu in se vanje ne bi mogel zaleteti, če teh tam ne bi bilo, je tudi po presoji pritožbenega sodišča preširoko in zgrešeno. Ni šlo za navadno ustavljeno vozilo na avtocesti, temveč kot posledica prometne nesreče. Da prometna nesreča na avtocesti v danih prometnih razmerah ne pomeni nepričakovano oviro ob dejstvu, da so avtoceste izredno obremenjene, promet pa gost in da redno prihaja do vedno več prometnih nesreč in da na delu ceste, kjer je prišlo do škodnega dogodka, praktično dnevno prihaja do razno raznih zastojev zaradi prometnih nesreč. Tožena stranka utemeljeno navaja, da se od vsakega posameznika pričakuje, da vozi previdno, pozorno, da je pozoren na promet, na dogajanje na cesti pred sabo, na dogajanje za sabo, da je promet živi organizem in vsak udeleženec je dolžan nastalo prometno situacijo spremljati.
Povračilni oziroma regresni zahtevek zavarovalnice zastara v treh letih, zastaranje pa začne teči z izplačilom odškodnine oškodovancu. Ker OZ za regresno terjatev ne določa posebnosti, ta zastara v času, ki na splošno velja za terjatve zavarovalnic iz zavarovalnih pogodb, to je v treh letih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00020365
KZ-1 člen 74, 74/1, 230, 230/1. ZKP člen 105, 150/2, 371, 371/1, 371/1-10, 371/1-11, 378, 385, 445, 445/1. ZKP člen 371/1-9, 372, 372/3. URS člen 31. ZKP člen 372/1. ZKP člen 397, 397/4.
kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - obvestilo o seji pritožbenega senata - skrajšani kazenski postopek - ponovljeni postopek - sprememba obtožnega predloga - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - isti historični dogodek - kazenska sankcija - premoženjskopravni zahtevek - napotitev na pravdo - nerazumljivi razlogi - neskladje s podatki spisa - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - prekoračitev obtožnega predloga - sprememba opisa dejanja - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - postopek o prekršku - v času storitve dejanje ni bilo kaznivo - dejansko stanje - znižanje denarne kazni
Prepoved reformatio in peius se ne nanaša na odločbo o premoženjskopravnem zahtevku, zato kršitev, ki jo uveljavlja zagovornik, glede odločitve o premoženjskopravnem zahtevku v novem sojenju, ni podana, čeprav je do razveljavitve prvotne sodbe prišlo na podlagi pritožbe, vložene v obdolženčevo korist.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, saj mu je bila pisna obdolžitev z vabilom na zagovor vročena šele dan po razpisanem dnevu zagovora. Zavzelo je pravilno stališče, da ni odločilno, kdaj bi se tožnik lahko seznanil s pošiljko, ki je vsebovala pisno obdolžitev z vabilom na zagovor, bistveno je le, kdaj mu je bila ta pravilno vročena oziroma, kdaj se je z vsebino pošiljke dejansko seznanil.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) člen 39, 39/5.
odločitev o pravdnih stroških - povrnitev pravdnih stroškov - odmera pravdnih stroškov - obrazloženost stroškovne odločitve - odvetniški stroški - nagrada in stroški odvetnika - samostojna storitev odvetnika
Za obrazložitev odločitve o pravdnih stroških zadošča, da sodišče na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sklicuje, označi katere stroške in v kolikšni višini se prizna.