CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00020534
OZ člen 74, 74/3, 98, 98/1, 239, 239/2, 766, 766/3, 768, 768/2, 768/3, 921, 964, 964/1, 965, 965/1. ZPP člen 252, 252/2.
pogodba o naročilu - odvetniška družba - kršitev obveznosti iz mandatnega razmerja - nepristop na narok - zavarovanje odvetnikove poklicne odgovornosti - zavarovalnina - dober gospodarstvenik - odškodninska odgovornost odvetnika - predložitev pooblastila - profesionalna skrbnost - ugovor zastaranja - prisilna poravnava - dokaz z izvedencem
Pri pogodbi o naročilu prevzemnik naročila odgovarja le, če ne ravna kot dober gospodarstvenik ali gospodar, ni pa dolžan doseči uspeha. Druga toženka bi morala ravnati kot dobra odvetniška družba. Dobra odvetniška družba ne krši jasnih zakonskih določb ali jasnega naročila. Tako je na primer odvetnik odgovoren zaradi kršitve rokov, če so ti prekluzivni.
Druga toženka bi morala predložiti pooblastilo že v času vložitve odgovora na tožbo, saj je že pred tem sklenila pogodbo o naročilu in je tudi že ravnala kot pooblaščenka. Imela je tožbo zoper tožečo stranko, saj bi sicer nanjo ne mogla odgovoriti. Vložila je odgovor na tožbo v korist tožeče stranke, tožeči stranki je predlagala, naj plača sodno takso in je bila z njo v stiku zaradi odgovora na tožbo. Pooblaščenec mora predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi pri prvem pravdnem dejanju. Ker po lastnih trditvah druga toženka ni ravnala tako, ni ravnala s skrbnostjo dobre odvetniške družbe. Če bi namreč druga toženka ravnala tako, kot to nalaga ta izrecna določba, bi druga toženka v vsakem primeru prejela pravilno vabilo prvostopenjskega sodišča, ali pa bi lahko vsaj uveljavljala pravna sredstva zaradi nepravilnega vabljenja. Lahko bi torej odpravila napako zaradi nepravilnega vabljenja, če bi takšna napaka sploh nastala.
Prva in neposredna posledica kršitvenega ravnanja druge toženke toženke je bila, da ni pristopila na narok za glavno obravnavo. Delovno sodišče je zato izdalo zamudno sodbo, kar je bilo v skladu s tedaj veljavnim postopkovnim pravom. Tudi kasneje drugi toženki ni uspelo odpraviti posledic te prve napake v pritožbenem postopku pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Naslednja posledica je bila, da je bilo tožeči stranki v izvršilnem postopku odvzeto skupaj 341.218,93 EUR, in sicer 22. 3. in 30. 3. 2010. Naknadno, zaradi uspeha v revizijskem postopku (odločba VS RS z dne 21. 6. 2011), se je izkazalo, da je bil velik del tega zneska tožeči stranki odvzet brez pravnega temelja. To pa ničesar ne spremeni glede protipravnosti ravnanja druge toženke. Če bi druga toženka ravnala pravno pravilno, bi do takšne posledice ne prišlo in škoda ne bi nastala. A. A. je sicer zaradi opisanega spleta okoliščin lahko neupravičeno obogaten, vendar to v ničemer ne vpliva na odgovornost druge toženke niti po temelju, niti po višini. Po višini bi lahko vplival kvečjemu tako, da bi se za enak znesek, kot bi ga plačal A. A. tožeči stranki, zmanjšala obveznost druge toženke do tožeče stranke. Zmanjšala bi se lahko tudi obveznost prve toženke do tožeče stranke. To pa ni predmet tega spora.
Na temelju drugega odstavka 252. člena ZPP se izvedencu lahko dajejo pojasnila in izvedejo tudi drugi dodatni dokazi, da se ugotovijo za izdelavo izvedenskega mnenja potrebne okoliščine. Ta določba je namenjena ublažitvi posledic, ki bi nastale zaradi pomanjkljivih trditev ali dokazov, posebej še v zapletenih zadevah.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00021843
ZDSS-1 člen 43, 43/1.. ZIZ člen 272, 273.. ZDR-1 člen 31, 56, 118.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Tožnica je izkazala za verjetno, da njena terjatev do tožene stranke obstaja. Terjatev je izkazana, kadar okoliščine, ki govorijo v prid obstoja določenega dejstva, prevladajo nad tistimi, ki govori proti obstoju tega dejstva. V pogodbi o zaposlitvi, ki je bila sklenjena s tožnico za določen čas, ni bil naveden razlog za sklenitev pogodbe. ZDR-1 v 31. členu izrecno določa, da mora pogodba o zaposlitvi za določen čas vsebovati tudi razlog za takšno časovno omejeno trajanje. Ker v pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni s tožnico, razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas ni bil naveden, je pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom. Skladno s 56. členom ZDR-1 pa se za tako nezakonito pogodbo o zaposlitvi za določen čas šteje, da jo je delavec sklenil za nedoločen čas.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) člen 39, 39/5.
odločitev o pravdnih stroških - povrnitev pravdnih stroškov - odmera pravdnih stroškov - obrazloženost stroškovne odločitve - odvetniški stroški - nagrada in stroški odvetnika - samostojna storitev odvetnika
Za obrazložitev odločitve o pravdnih stroških zadošča, da sodišče na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sklicuje, označi katere stroške in v kolikšni višini se prizna.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika - vabilo na glavno obravnavo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - poslovna goljufija - nasprotje v izreku sodbe
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožbe, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka, ko je dne 6. 3. 2018 opravilo glavno obravnavo v odsotnosti obdolženčevega zagovornika, kar je storilo v posledici napačne ugotovitve, da je bil zagovornik na glavni obravnavi dne 25. 1. 2018 s strani sodišča prve stopnje obveščen, da bo sodišče glavno obravnavo nadaljevalo z narokom dne 6. 3. 2018.
Če osebe, katere navzočnost na glavni obravnavi je obvezna, na glavni obravnavi niso prisotne, je podana kršitev iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kar velja tudi v primeru, ko obramba z zagovornikom ni obvezna, pa ta ni bil ali pa ni bil v redu povabljen.
Pri odločitvi o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja tožnika kot vzgojitelja predšolskih otrok, je glede na naravo dejavnosti tožene stranke sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je bistvena okoliščina zaupanje med vsemi udeleženci, kar vključuje tudi starše, ki so glavni uporabniki storitev tožene stranke. Da je pri odločitvi o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja tožnika kot vzgojitelja predšolskih otrok bistvena okoliščina, glede na naravo njegovega dela, zaupanje med vsemi udeleženci in da zgolj dejstvo, da je oseba v kazenskem postopku, res ne more sama po sebi utemeljevati sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, lahko pa zaradi narave tožnikovega dela, v konkretnem primeru pomembno vpliva na zaupanje med udeleženci oziroma na normalen potek delovnega procesa, je opozorilo že Vrhovno sodišče v svoji odločbi.
Relevantne okoliščine, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče, nastopijo po podani odpovedi oziroma zaradi podane odpovedi in neodvisno od tega, ali je kasneje delavcu kršitev dokazana ali ne.
izrek denarne kazni - preprečevanje nasilja v družini - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
Pritožbeno sodišče izpostavlja, da je nasprotni udeleženec na sodišče, na družinski vpisnik civilnega oddelka (nepravdni oddelek pri Okrožnem sodišču v Celju) 14. 11. 2018 prišel kot laična stranka, zato je bila dolžnost tega oddelka okrožnega sodišča, da potem ko je vprašal, kam je šla njegova izjava - vloga, ki jo je poslal priporočeno po pošti, razišče, ali je bila njegova izjava - vloga morebiti vložena v kateri drugi spis, saj je na tem oddelku spraševal o vlogi v zvezi s predmetno zadevo (zaradi izreka ukrepov po ZPND), in sicer evidentno v zvezi s pozivom, ki mu ga je poslalo to sodišče 14. 9. 2018, in izjavo predlagateljice z dne 19. 9. 2018. Sodišče prve stopnje zaradi navedene opustitve dolžnega ravnanja v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bilo seznanjeno z vlogo nasprotnega udeleženca, kar pa ne more iti v škodo pritožniku. Glede na obrazloženo je podana smiselno zatrjevana kršitev pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), saj pri odločanju niso bile upoštevane navedbe nasprotnega udeleženca v navedeni vlogi, posledično temu pa je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni stroški postopka
Po ustaljeni sodni praksi je pravica tožnika, da si izbere kateregakoli odvetnika, vendar pri tem sodišče ne priznava stroškov izven okrožja sedeža sodišča, saj ne gre za potrebne stroške postopka skladno z določili 155. člena ZPP.
Pri izračunu osnove za odpravnino je potrebno upoštevati povprečno mesečno plačo, ki bi jo tožnik prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo in ne tiste, ki jo je prejel po plačilnih listah za te tri mesece.
Sodišče druge stopnje je v skladu z določilom drugega odstavka 334. člena ZPP, ker je umik pritožbe prejelo pred odločanjem v pritožbenem postopku, le ugotovilo njen umik.
ZDSS-1 v prvem odstavku 73. člena določa, da če je tožba vložena zoper upravni akt, mora obsegati poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek. Tožbi je treba priložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Ker tožnica v danem roku dokončne odločbe ni predložila, pri čemer jo je sodišče pravilno opozorilo na posledice, če ne bo ravnala po nalogu sodišča, je sodišče prve stopnje pritožbo utemeljeno v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delovna uspešnost - individualni odpust - uporaba kriterijev
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev delodajalec načeloma ni dolžan uporabiti kriterijev za izbiro presežnega delavca, tudi če gre za odpoved enemu izmed več izvajalcev na enakih delovnih mestih. V takem primeru delodajalec legitimno svojo izbiro gradi tudi na posameznih razlogih, s katerimi zasleduje težnjo po uspešnosti dela in poslovanja, če gre pri tem za na delu utemeljene razloge. Če pa se delodajalec kljub dejstvu, da gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi posameznim delavcem (katerih število ne doseže večjega števila delavcev po zakonski opredelitvi), odloči za uporabo kriterijev, je te kriterije dolžan uporabiti zakonito in na enak način za vse delavce.
Tožnik je po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravočasnega umika, če pa je zamudil z umikom in so po izpolnitvi zahtevka toženi stranki nastali stroški, jih ji mora tožnik po krivdnem načelu povrniti. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo 5 mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Zgolj razpis naroka, ki je bil kasneje preklican, pa ni oprava procesnega dejanja in ne vpliva na presojo, da je tožnik umaknil tožbo takoj po delni izpolnitvi zahtevka.
zamudna sodba - pritožbeni razlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Kadar tožena stranka ne poda odgovora na tožbo in ne oporeka tožbenemu zahtevku, se šteje, da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Dejanske tožbene navedbe se štejejo za resnične in priznane zato, ker jih tožena stranka ni pravočasno (v odgovoru na tožbo) prerekala. Zato v nadaljnjem postopku, to je v pritožbi, domnevne netočnosti in neresničnosti v tožbi navedenih dejstev ne more uspešno uveljavljati niti dokazovati, da je svoje obveznosti poravnala. Ker v pritožbi ni mogoče oporekati višini vtoževanih terjatev niti ugovarjati, da so obveznosti poravnane, pa tudi naknadno, šele v pritožbenem postopku predloženih dokazov ni mogoče upoštevati. Zamudna sodba se namreč iz pritožbenega razloga zmotne ni nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati, ker to ni dopustno glede na določbo drugega odstavka 338. člena ZPP.
plača - ustni dogovor - preplačilo - pobotni ugovor - povračilo potnih stroškov - stroški prevoza na delo in z dela
V pogodbi o zaposlitvi je bila dogovorjena bruto plača v določeni višini, vendar je med pravdnima strankama dejansko obstajal ustni dogovor o plačilu glede na prevožene kilometre. Zato je tožbeni zahtevek iz naslova vtoževane razlike plače utemeljen.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se pravdni stranki v pogodbi o zaposlitvi nista dogovorili o načinu povračila stroškov za prevoz na delo in z dela in da je tožnik sicer res podal izjavo, v kateri je navedel, da znaša oddaljenost bivališča do delovnega mesta 120 km. Pravilno pa je zaključilo, da zgolj na podlagi predloženega izpisa razdalje od tožnikovega bivališča do delovnega mesta, ne da bi tožena stranka zatrjevala in dokazovala višino stroškov, do katere je bil tožnik upravičen, ni mogoče preizkusiti zatrjevanega preplačila iz tega naslova.
OZ člen 9,125, 619. ZPP člen 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
učinki pogodbe - pacta sunt servanda - trditveno breme - pritožbene novote - podizvajalska pogodba - dogovor o načinu plačila
Sklenjena Podizvajalska pogodba med pravdnima strankama ustvarja pravice in obveznosti. Ker sta pravdni stranki glede načina plačila za opravljeno delo sklenili poseben dogovor, ki naknadno ni bil spremenjen, ga je treba spoštovati. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da na podlagi sklenjene Podizvajalske pogodbe tožeča stranka od tožene stranke ni upravičena zahtevati plačila v denarju.
Tožbeni zahtevek je utemeljen, če tožeča stranka zatrjuje in dokaže njegov temelj in višino. Če pravdna stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ne zatrjuje pravno odločilnih dejstev glede temelja ali višine zahtevka, njen zahtevek ni sklepčen.
ZGD-1 člen 381, 381/3, 381/5, 516, 516/4, 520, 520/6. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 41, 41/1.
poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom poslovnih deležev - varovanje interesov upnikov - bilanca stanja
Sodišče prve stopnje bi se moralo ukvarjati s pogoji za vpis znižanja osnovnega kapitala z umikom lastnega poslovnega deleža po ZGD-1 in po Uredbi, med katerimi so tudi pogoji, ki so izraz načela varovanja upnikov. Teh predlagatelj ne more obiti, sploh pa ne z razveljavitvijo prejšnjega sklepa o nominalnem povečanju osnovnega kapitala.
ZPP člen 154, 154/1, 162.. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5.. ZJSRS člen 22.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - socialni spor
Ali bo šlo za individualni (premoženjski) delovni spor ali za socialni spor je odvisno od vsebine spora. Možnost uveljavljanja pravic pri Jamstvenem skladu ne spreminja narave terjatve. Še vedno gre za terjatev delavca proti delodajalcu oziroma stečajnemu dolžniku, ki le preide do višine pravic zagotovljenih po ZJSRS na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic (subrogacija). S prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do delodajalca oziroma do stečajnega dolžnika v položaj delavca kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic.
Po ustaljeni sodni praksi mora biti za odškodninsko odgovornost toženca (zavoda) ravnanje zaposlenih delavcev toženca takšno, da bi iz njih izhajala namera izigranja z zakonom določene pravice na način, ki bi hkrati kazal na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi bilo mogoče ravnanje toženca šteti za protipravno v smislu odgovornosti za civilni delikt, bi moralo biti samovoljno oziroma arbitrarno. Torej takšno, da bi brez razlogov odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti. Okoliščine primera bi morale jasno kazati, da je zavod kot nosilec in izvajalec javnih pooblastil pri izvajanju te funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da bi njegovo ravnanje bilo potrebno šteti za protipravno v smislu standarda, izoblikovanega za odškodninsko odgovornost iz naslova civilnega delikta. Takšno dejansko stanje pa zgolj zato, ker sta bili v sodno socialnem sporu odpravljeni zavrnilni odločbi toženca o bolniškem staležu in ugotovljena začasna nezmožnost za delo, ni niti ne more biti dokazano.
namestitev v varovani oddelek - pravica do izjave - socialno varstveni zavod - udeležba v postopku
Glede pritožbenih ugovorov pritožitelja - Zavoda S. (v nadaljevanju SVZ) pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je udeležba SVZ v postopku kot je obravnavani specifična in mora biti zagotovljena le v tolikšnem obsegu, kolikor se sama odločitev nanj nanaša. To pomeni, da je SVZ potrebno zagotoviti pravico do izjave. Za to pravico zadošča, da je zagotovljena pisno (79. člen ZDZdr).