predlog za oprostitev plačila sodne takse - odhodki
Pritožnica v pritožbi navaja le, da sodne takse ni zmožna plačati glede na odhodke, ki jih imata skupaj z možem, pri tem pa ne pojasni, kateri so ti odhodki niti kako bi to vplivalo na odločitev sodišča.
ZPP člen 339. ZFPPIPP člen 235, 235/3, 236, 239, 239/3.
postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - vročitev predloga za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika zoper predlog za začetek stečajnega postopka
Glede na to, da je prišlo pri (prvem) vročanju upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka do napake in da predlog skupaj s pozivom dolžniku ni bil vročen, pritožba utemeljeno opozarja, da je zaradi navedenega podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
sporazum o priznanju krivde - predmet izpodbijanja v pritožbenem postopku - dovoljeni pritožbeni razlogi
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izreklo na podlagi sporazuma o priznanju krivde z dne 17. 12. 2018 (list. št. 182 in 183). Drugi odstavek 370. člena ZKP določa, da se v takih primerih sodba ne sme izpodbijati iz razlogov po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP (zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) in po 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP (zaradi odločb o kazenskih sankcijah, odvzemu premoženjske koristi, stroških kazenskega postopka, premoženjskopravnih zahtevkih in zaradi odločbe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji). Zato so vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločbi o kazenski sankciji in odvzemu premoženjske koristi, v katerih se pritožnik zavzema za znižanje kazni zapora in "oprostitev" odvzema premoženjske koristi, povsem neupoštevne.
nov izvedenec - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - ugotovitve izvedenca
Zgolj z izpovedbo prič strokovnih ugotovitev izvedenca ni mogoče izpodbiti. Če se tožena stranka ni strinjala z ugotovitvami izvedenca, pa to tudi ne more biti razlog za angažiranje drugega izvedenca. Zgolj nestrinjanje tožene stranke z ugotovitvami izvedenca ne more opravičevati dokaznega predloga s postavitvijo še enega izvedenca.
dobava blaga - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - izostanek odgovora na navedbe nasprotne stranke - neudeležba na naroku
Če se tožena stranka na trditve tožeče stranke ustrezno (konkretizirano, substancirano) ne odzove, sodišče ne sme samo odpraviti pomanjkljivosti njenega trditvenega in dokaznega bremena, saj to presega meje razpravnega načela.
evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - elaborat
Tožnik je torej pri oblikovanju tožbenega zahtevka spregledal 8. člen ZEN, ki ureja evidentiranje sprememb v katastru na podlagi sodne odločbe in določa obveznost, da mora biti pravnomočni sodni odločbi obvezno priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb, ki ga med sodnim postopkom izdela sodni izvedenec geodetske stroke, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, zaradi česar je njegov tožbeni zahtevek nesklepčen in bi ga moralo sodišče prve stopnje zavrniti, ne pa zavreči.
postopek osebnega stečaja - terjatev iz delovnega razmerja - zastavna pravica - bodoče terjatve - sklenitev kreditne pogodbe - ločitvena pravica - posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno - razpolagalna sposobnost - razpolagalna sposobnost glede vnaprej zastavljenih bodočih terjatev
Zastavna pravica na terjatvah stečajnega dolžnika iz delovnega razmerja, ki so nastale oziroma bodo nastale po začetku postopka osebnega stečaja, ni nastala, zato tudi ni mogoče ohraniti pravice do zunajsodnega prednostnega poplačila iz navedenih terjatev.
pritožba, ki se obravnava kot revizija - nedovoljena revizija
Zoper sklep višjega sodišča o potrditvi sklepa prvostopnega sodišča o ustavitvi nepravdnega postopka in nadaljevanju postopka pred pristojnim okrajnem sodišču po pravilih pravdnega postopka, ni dopustna revizija.
Že sodišče prve stopnje samo ugotavlja, da prihaja uporaba določbe tretjega odstavka 498. člena ZKP v poštev le pri obligatornem odvzemu predmetov, čeprav v nadaljevanju meni, da bi po jezikovni razlagi bilo moč odvzeti tudi tiste predmete, katerih odvzem je zgolj fakultativen. Vendar pa ima tudi po oceni pritožbenega sodišča vendar prednost teleološka razlaga, katero zastopa tudi kazensko procesna teorija, na katero opozarja že pritožba.
Nenazadnje pa se sodišča v številnih tovrstnih zadevah, ki se trenutno obravnavajo na območju pritožbenega sodišča, za odvzem mobilnih aparatov, kljub temu, da so bili uporabljeni pri storitvi kaznivega dejanja, sploh ne odločajo. Zato izpodbijana odločitev tudi odstopa od ustavnega načela enakosti pred zakonom
pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja družine - dopustne pritožbene novote - dohodek družine - enkratna denarna pomoč - posojilo - zavarovalnina
Ker vloge, ki se nanašajo na taksno oprostitev, vlaga zakonita zastopnica tožnikov sama (ne po pooblaščenki) in ker odločitev o taksni oprostitvi lahko vpliva na z Ustavo zagotovljeno možnost dostopa mld. tožnikov do sodišča, je višje sodišče navedbe pritožnice, čeprav jih je prvič podala šele v pritožbi, upoštevalo kot pravočasne.
Vračilo danega posojila in izplačila iz police življenjskega zavarovanja so sredstva, ki sodijo med dohodke družine.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/6, 12, 12/1. ZPP člen 212. ZBPP člen 38, 38/2.
oprostitev plačila sodnih taks - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - prejemnik brezplačne pravne pomoči - trditveno in dokazno breme - predložitev sodnih odločb - pogoji za oprostitev plačila sodne takse
Ob odločanju o predlogu sodišče prve stopnje ni bilo seznanjeno z dejstvom, da je tožnik upravičen do brezplačne pravne pomoči. Ob ostalih ugotovljenih okoliščinah (da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana znaša 933,45 EUR, kar presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, da je solastnik več nepremičnin v skupni vrednosti 70.103,00 EUR), je pravilno odločilo, da tožnik do oprostitve plačila sodne takse ni upravičen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020651
OZ člen 111, 111/5, 190, 470, 471, 482, 484. ZVPot člen 21b, 21č. ZPP člen 212.
garancija za brezhibno delovanje - odgovornost prodajalca za stvarne napake - jamčevanje za stvarne napake - garancija za brezhibno delovanje stvari - dogovorjene lastnosti stvari - razveza pogodbe - odprava napak - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - oblikovalni tožbeni zahtevek - razdrtje pogodbe - neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - tek zakonskih zamudnih obresti - zmotna uporaba materialnega prava
Tožeča stranka je pravilno uporabila zakonske možnosti iz naslova garancije za brezhibno delovanje, ko je najprej zahtevala odpravo napak v določenem roku, nato pa je, ker tožena stranka vseh napak v tem roku ni odpravila, od pogodbe 25. 8. 2010 s pisno izjavo dano toženi stranki odstopila. S tem je bila kupoprodajna pogodba za nakup tiskalnika razvezana. Zato tožeča stranka po zakonu nima pravice zahtevati z oblikovalnim zahtevkom še sodne razveze pogodbe. V tem delu je zato tožba nesklepčna, odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tega dela tožbenega zahtevka pravilna, pritožba pa neutemeljena.
Glede na ugotovitev, da je tožena stranka tiskalnik prevzela na odpravo napak, je trditveno in dokazno breme, da je napake odpravila oziroma, da je kupljeni tiskalnik 24. 8. 2010 deloval brezhibno, na strani tožene stranke, ki je napake odpravljala.
pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis - spojitev listine z zemljiškoknjižnim dovolilom
Pomen določbe iz 3. odstavka 33. člena ZZK-1, da morajo biti listine, za katere ZZK-1 določa, da morajo biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložene, ker sicer overitev podpisa ni dovoljena, spojene z zemljiškoknjižnim dovolilom, je v jamstvu, da so bile listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih oziroma potrdilo o plačilu davkov dejansko pridobljene in je z njimi notar, preden je overitev opravil, razpolagal. S tem pa tudi postanejo sestavni del listine, ki je podlaga vpisu.
zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda
Za sprejem v varovani oddelek SVZ za odrasle so prostorske in kadrovske zmožnosti zavoda sicer pomembne a ne odločilne, če gre za sodni ukrep sprejema v varovani oddelek, in če so sicer podani vsi ostali razlogi za tak ukrep. V nasprotnem primeru, ko bi vsi izvajalci socialnovarstvenih storitev in programov navedli enake ali podobne zadržke, bi se lahko izkazalo, da bi bil ukrep sprejema v varovani oddelek neizvedljiv, kar je v primeru nasprotnega udeleženca in v podobnih primerih nesprejemljivo.
ZZK-1 člen 21, 30, 30/1, 42, 140, 140/1, 140/1-4.. SPZ člen 226, 241, 241/1.
neprava stvarna služnost - prenehanje pravice - potek časa - izbris časovne omejene pravice - časovna omejenost pravic - vknjižba prenehanja pravice - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - pogoji za dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa - predložitev listine
Stališče sodišča, da bi morala predlagateljica navesti pravno podlago za predlagani vpis izbrisa časovno omejene pravice, in sicer zakonsko določbo, iz 140. člena ZZK-1, ki določa, kaj mora obsegati predlog, ne izhaja. Sicer pa je bilo zahtevi sodišča zadoščeno s tem, ko je predlagatelj svoj predlog obrazložil, pojasnil je na kakšni podlagi izbris obravnavne pravice predlaga (pod zaporedno št. 2, predlogu je priložil pojasnilo v obliki nestandardiziranega dela besedila v smislu 11.člena Pravilnika o zemljiški knjigi).
navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov - sprememba tožbe v ponovljenem postopku
Procesna odločitev sodišča prve stopnje je sicer zmotna, potem, ko je pravilno ugotovilo, da gre pri prvotnem zahtevku in podrejenem zahtevku za navidezno kumulacijo zahtevkov in bi o podrejenem zahtevku ne bilo potrebno odločati v procesnem smislu z zavrženjem tožbe, pač pa bi moralo zgolj presojati enak tožbeni zahtevek na obeh zatrjevanih pravnih podlagah. Slednje pa je sodišče prve stopnje naredilo, kot izhaja iz zgornjih navedb.
Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati vlogo tožeče stranke z dne 29. 8. 2018, vloženo pri sodišču istega dne, ker je z njo tožeča stranka postavila nov tožbeni zahtevek, kar pa pomeni, da je skladno z določbo drugega odstavka 184. člena ZPP spremenila tožbo, tožbo pa je mogoče spremeniti do konca glavne obravnave, kar je skladno s prvim odstavkom 184. člena ZPP.
Stališče sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka z vlogo prekludirana, je procesno zmotno, saj je sprememba tožbe glede na določbo prvega odstavka 184. člena ZPP dopustna tudi v ponovljenem postopku in to do konca glavne o obravnave.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika - vabilo na glavno obravnavo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - poslovna goljufija - nasprotje v izreku sodbe
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožbe, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka, ko je dne 6. 3. 2018 opravilo glavno obravnavo v odsotnosti obdolženčevega zagovornika, kar je storilo v posledici napačne ugotovitve, da je bil zagovornik na glavni obravnavi dne 25. 1. 2018 s strani sodišča prve stopnje obveščen, da bo sodišče glavno obravnavo nadaljevalo z narokom dne 6. 3. 2018.
Če osebe, katere navzočnost na glavni obravnavi je obvezna, na glavni obravnavi niso prisotne, je podana kršitev iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kar velja tudi v primeru, ko obramba z zagovornikom ni obvezna, pa ta ni bil ali pa ni bil v redu povabljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delovna uspešnost - individualni odpust - uporaba kriterijev
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev delodajalec načeloma ni dolžan uporabiti kriterijev za izbiro presežnega delavca, tudi če gre za odpoved enemu izmed več izvajalcev na enakih delovnih mestih. V takem primeru delodajalec legitimno svojo izbiro gradi tudi na posameznih razlogih, s katerimi zasleduje težnjo po uspešnosti dela in poslovanja, če gre pri tem za na delu utemeljene razloge. Če pa se delodajalec kljub dejstvu, da gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi posameznim delavcem (katerih število ne doseže večjega števila delavcev po zakonski opredelitvi), odloči za uporabo kriterijev, je te kriterije dolžan uporabiti zakonito in na enak način za vse delavce.
ZPIZ-2B člen 37, 37/3, 116.. ZPIZ-2 člen 15, 16, 406, 406/4.
sorazmerni del pokojnine
Vključitev v obvezno zavarovanje po uradni dolžnosti za 10 ur tedensko po 16. členu ZPIZ-2 ima za posledico izplačevanje sorazmerno nižjega zneska pokojnine.