nov izvedenec - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - ugotovitve izvedenca
Zgolj z izpovedbo prič strokovnih ugotovitev izvedenca ni mogoče izpodbiti. Če se tožena stranka ni strinjala z ugotovitvami izvedenca, pa to tudi ne more biti razlog za angažiranje drugega izvedenca. Zgolj nestrinjanje tožene stranke z ugotovitvami izvedenca ne more opravičevati dokaznega predloga s postavitvijo še enega izvedenca.
OZ člen 631. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - plačilo izvedenih del - bančna garancija - zadržanje plačila - zapadlost terjatve glavnega izvajalca - zapadlost terjatve podizvajalca - splošni pogoji FIDIC - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Gradbena pogodba je kot pogoj za sprostitev zadržanih sredstev določila dva pogoja, ki morata biti izpolnjena kumulativno: 1. izročitev bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku in 2. potrjena končna situacija. Že odsotnost enega izmed obeh pogojev pomeni, da tožena stranka zadržanih sredstev (še) ni dolžna plačati, saj niso nastopili pogodbeno določeni pogoji za izplačilo zadržanih sredstev (prim. VS RS III Ips 74/2016 z dne 23. 1. 2018). Glede na navedeno je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je izročitev garancije postranska akcesorna obveznost. Prav nasprotno - izročitev bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi je bistven pogoj za sprostitev zadržanih sredstev.
dobava blaga - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - izostanek odgovora na navedbe nasprotne stranke - neudeležba na naroku
Če se tožena stranka na trditve tožeče stranke ustrezno (konkretizirano, substancirano) ne odzove, sodišče ne sme samo odpraviti pomanjkljivosti njenega trditvenega in dokaznega bremena, saj to presega meje razpravnega načela.
kriva ovadba - znaki kaznivega dejanja - oblika krivde - policist - uradna oseba - zloraba uradnega položaja
Kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1 stori, kdor koga naznani, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa ve, da ga ni storil.
To kaznivo dejanje mogoče storiti le s krivdno obliko direktnega naklepa, ko se storilec zaveda, da prijavlja uradno pregonljivo kaznivo dejanje, čeprav ve, da ga ovadena oseba ni storila.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - odhodki
Pritožnica v pritožbi navaja le, da sodne takse ni zmožna plačati glede na odhodke, ki jih imata skupaj z možem, pri tem pa ne pojasni, kateri so ti odhodki niti kako bi to vplivalo na odločitev sodišča.
sporazum o priznanju krivde - predmet izpodbijanja v pritožbenem postopku - dovoljeni pritožbeni razlogi
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izreklo na podlagi sporazuma o priznanju krivde z dne 17. 12. 2018 (list. št. 182 in 183). Drugi odstavek 370. člena ZKP določa, da se v takih primerih sodba ne sme izpodbijati iz razlogov po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP (zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) in po 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP (zaradi odločb o kazenskih sankcijah, odvzemu premoženjske koristi, stroških kazenskega postopka, premoženjskopravnih zahtevkih in zaradi odločbe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji). Zato so vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločbi o kazenski sankciji in odvzemu premoženjske koristi, v katerih se pritožnik zavzema za znižanje kazni zapora in "oprostitev" odvzema premoženjske koristi, povsem neupoštevne.
Že sodišče prve stopnje samo ugotavlja, da prihaja uporaba določbe tretjega odstavka 498. člena ZKP v poštev le pri obligatornem odvzemu predmetov, čeprav v nadaljevanju meni, da bi po jezikovni razlagi bilo moč odvzeti tudi tiste predmete, katerih odvzem je zgolj fakultativen. Vendar pa ima tudi po oceni pritožbenega sodišča vendar prednost teleološka razlaga, katero zastopa tudi kazensko procesna teorija, na katero opozarja že pritožba.
Nenazadnje pa se sodišča v številnih tovrstnih zadevah, ki se trenutno obravnavajo na območju pritožbenega sodišča, za odvzem mobilnih aparatov, kljub temu, da so bili uporabljeni pri storitvi kaznivega dejanja, sploh ne odločajo. Zato izpodbijana odločitev tudi odstopa od ustavnega načela enakosti pred zakonom
pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja družine - dopustne pritožbene novote - dohodek družine - enkratna denarna pomoč - posojilo - zavarovalnina
Ker vloge, ki se nanašajo na taksno oprostitev, vlaga zakonita zastopnica tožnikov sama (ne po pooblaščenki) in ker odločitev o taksni oprostitvi lahko vpliva na z Ustavo zagotovljeno možnost dostopa mld. tožnikov do sodišča, je višje sodišče navedbe pritožnice, čeprav jih je prvič podala šele v pritožbi, upoštevalo kot pravočasne.
Vračilo danega posojila in izplačila iz police življenjskega zavarovanja so sredstva, ki sodijo med dohodke družine.
pritožba, ki se obravnava kot revizija - nedovoljena revizija
Zoper sklep višjega sodišča o potrditvi sklepa prvostopnega sodišča o ustavitvi nepravdnega postopka in nadaljevanju postopka pred pristojnim okrajnem sodišču po pravilih pravdnega postopka, ni dopustna revizija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020651
OZ člen 111, 111/5, 190, 470, 471, 482, 484. ZVPot člen 21b, 21č. ZPP člen 212.
garancija za brezhibno delovanje - odgovornost prodajalca za stvarne napake - jamčevanje za stvarne napake - garancija za brezhibno delovanje stvari - dogovorjene lastnosti stvari - razveza pogodbe - odprava napak - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - oblikovalni tožbeni zahtevek - razdrtje pogodbe - neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - tek zakonskih zamudnih obresti - zmotna uporaba materialnega prava
Tožeča stranka je pravilno uporabila zakonske možnosti iz naslova garancije za brezhibno delovanje, ko je najprej zahtevala odpravo napak v določenem roku, nato pa je, ker tožena stranka vseh napak v tem roku ni odpravila, od pogodbe 25. 8. 2010 s pisno izjavo dano toženi stranki odstopila. S tem je bila kupoprodajna pogodba za nakup tiskalnika razvezana. Zato tožeča stranka po zakonu nima pravice zahtevati z oblikovalnim zahtevkom še sodne razveze pogodbe. V tem delu je zato tožba nesklepčna, odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tega dela tožbenega zahtevka pravilna, pritožba pa neutemeljena.
Glede na ugotovitev, da je tožena stranka tiskalnik prevzela na odpravo napak, je trditveno in dokazno breme, da je napake odpravila oziroma, da je kupljeni tiskalnik 24. 8. 2010 deloval brezhibno, na strani tožene stranke, ki je napake odpravljala.
pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis - spojitev listine z zemljiškoknjižnim dovolilom
Pomen določbe iz 3. odstavka 33. člena ZZK-1, da morajo biti listine, za katere ZZK-1 določa, da morajo biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložene, ker sicer overitev podpisa ni dovoljena, spojene z zemljiškoknjižnim dovolilom, je v jamstvu, da so bile listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih oziroma potrdilo o plačilu davkov dejansko pridobljene in je z njimi notar, preden je overitev opravil, razpolagal. S tem pa tudi postanejo sestavni del listine, ki je podlaga vpisu.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/6, 12, 12/1. ZPP člen 212. ZBPP člen 38, 38/2.
oprostitev plačila sodnih taks - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - prejemnik brezplačne pravne pomoči - trditveno in dokazno breme - predložitev sodnih odločb - pogoji za oprostitev plačila sodne takse
Ob odločanju o predlogu sodišče prve stopnje ni bilo seznanjeno z dejstvom, da je tožnik upravičen do brezplačne pravne pomoči. Ob ostalih ugotovljenih okoliščinah (da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana znaša 933,45 EUR, kar presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, da je solastnik več nepremičnin v skupni vrednosti 70.103,00 EUR), je pravilno odločilo, da tožnik do oprostitve plačila sodne takse ni upravičen.
ZZK-1 člen 21, 30, 30/1, 42, 140, 140/1, 140/1-4.. SPZ člen 226, 241, 241/1.
neprava stvarna služnost - prenehanje pravice - potek časa - izbris časovne omejene pravice - časovna omejenost pravic - vknjižba prenehanja pravice - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - pogoji za dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa - predložitev listine
Stališče sodišča, da bi morala predlagateljica navesti pravno podlago za predlagani vpis izbrisa časovno omejene pravice, in sicer zakonsko določbo, iz 140. člena ZZK-1, ki določa, kaj mora obsegati predlog, ne izhaja. Sicer pa je bilo zahtevi sodišča zadoščeno s tem, ko je predlagatelj svoj predlog obrazložil, pojasnil je na kakšni podlagi izbris obravnavne pravice predlaga (pod zaporedno št. 2, predlogu je priložil pojasnilo v obliki nestandardiziranega dela besedila v smislu 11.člena Pravilnika o zemljiški knjigi).
zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda
Za sprejem v varovani oddelek SVZ za odrasle so prostorske in kadrovske zmožnosti zavoda sicer pomembne a ne odločilne, če gre za sodni ukrep sprejema v varovani oddelek, in če so sicer podani vsi ostali razlogi za tak ukrep. V nasprotnem primeru, ko bi vsi izvajalci socialnovarstvenih storitev in programov navedli enake ali podobne zadržke, bi se lahko izkazalo, da bi bil ukrep sprejema v varovani oddelek neizvedljiv, kar je v primeru nasprotnega udeleženca in v podobnih primerih nesprejemljivo.
zamudna sodba - pritožbeni razlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Kadar tožena stranka ne poda odgovora na tožbo in ne oporeka tožbenemu zahtevku, se šteje, da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Dejanske tožbene navedbe se štejejo za resnične in priznane zato, ker jih tožena stranka ni pravočasno (v odgovoru na tožbo) prerekala. Zato v nadaljnjem postopku, to je v pritožbi, domnevne netočnosti in neresničnosti v tožbi navedenih dejstev ne more uspešno uveljavljati niti dokazovati, da je svoje obveznosti poravnala. Ker v pritožbi ni mogoče oporekati višini vtoževanih terjatev niti ugovarjati, da so obveznosti poravnane, pa tudi naknadno, šele v pritožbenem postopku predloženih dokazov ni mogoče upoštevati. Zamudna sodba se namreč iz pritožbenega razloga zmotne ni nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati, ker to ni dopustno glede na določbo drugega odstavka 338. člena ZPP.
seznam etažnih lastnikov - kontinuiteta upravljanja - večstanovanjska stavba - dokumentacija - zamenjava upravnika - aktivna legitimacija upravnika za vtoževanje plačil v rezervni sklad od neplačnika
Toženka je trenutna upravnica in torej zastopnica etažnih lastnikov, ki jo kljub spremembi upravnika, prejšnjega zastopnika etažnih lastnikov, veže zakonska dolžnost iz drugega odstavka 71. člena SZ-1. Zapleti toženke oziroma zapleti etažnih lastnikov s prejšnjim upravnikom (neopravljena primopredaja in neizročitev dokumentacije) spadajo v njihovo notranje razmerje, ki ne more imeti upoštevnega vpliva na razmerje do tretjih. Ker SZ-1 predvideva tako imenovano kontinuiteto upravljanja, kar je razvidno tudi iz 61. člena SZ-1, po katerem je prejšnji upravnik dolžan (med drugim) vso dokumentacijo, ki se nanaša na upravljanje, izročiti ali novemu upravniku ali etažnim lastnikom, tudi ni podlage za zaključek, da novi upravnik ni dolžan izvršiti obveznosti iz drugega odstavka 71. člena SZ-1, ker je nekatere aktivnosti, ki so povezane z izpolnitvijo obveznosti iz prvega odstavka 71. člena SZ-1, opravil prejšnji upravnik. Tožnici se kot tretji osebi iz 71. člena SZ-1 ni treba obrniti ali na prejšnjega upravnika ali na etažne lastnike, katerih podatki naj bi bili javni, saj ima na voljo zahtevek po drugem odstavku 71. člena SZ-1. Prejšnjemu upravniku so nenazadnje vsa zastopniška upravičenja prenehala, medtem ko javno dostopni podatki o etažnih lastnikih ne zadoščajo za vložitev tožbe zoper neplačnike.
Pri izračunu osnove za odpravnino je potrebno upoštevati povprečno mesečno plačo, ki bi jo tožnik prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo in ne tiste, ki jo je prejel po plačilnih listah za te tri mesece.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 209, 211, 211/1, 240, 240/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - opis kršitev - obrazložitev odpovedi - inventurni primanjkljaj
Pritožbeno sodišče je v številnih zadevah zavzelo stališče, da je delodajalec v odpovedi dolžan dovolj konkretno (vsebinsko in časovno) navesti in obrazložiti okoliščine (ravnanje delavca), iz katerih je razvidno, kaj je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kršitve, ki se očitajo tožnici, niso časovno opredeljene niti niso ustrezno opredeljene po vsebini. Tožena stranka s pavšalno in časovno neopredeljeno očitanimi kršitvami ne more dokazati utemeljenega odpovednega razloga.
V zvezi z drugo in predvsem tretjo kršitvijo pritožba neutemeljeno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnici dejansko očitala objektivno odgovornost za nastali inventurni manko. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da so (tudi) v tem delu kršitve povsem splošne in nekonkretizirane. Tožnica je glede očitka o usklajevanju zalog in knjiženju medoddelčnih transferjev pojasnila, da je bilo vse evidentirano v računalniku, druge dokumentacije s tem v zvezi ni bilo mogoče voditi, zaloge pa je vodila skladno z navodili tožene stranke. Glede na to, da iz izredne odpovedi ne izhaja, v čem je kršitev tožnice, oziroma kako bi morala v okviru zahtevane skrbnosti ravnati, saj ni navedeno, v katerem delu je dokumentacija neurejena, oziroma katera dokumentacija manjka, je sodišče pravilno zaključilo, da očitek ni konkretiziran.
ZDSS-1 v prvem odstavku 73. člena določa, da če je tožba vložena zoper upravni akt, mora obsegati poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek. Tožbi je treba priložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Ker tožnica v danem roku dokončne odločbe ni predložila, pri čemer jo je sodišče pravilno opozorilo na posledice, če ne bo ravnala po nalogu sodišča, je sodišče prve stopnje pritožbo utemeljeno v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo.