ZN člen 4. ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2. OZ člen 239, 239/2, 766.
poslovna odškodninska odgovornost - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrgana vzročna zveza - notarski zapis kot izvršilni naslov
Nastali in nepovrnjeni stroški, torej škoda pravne prednice tožnice, izhajajo iz tega, da sta obe sodišči prve stopnje vodili napačen postopek, ki je bil na pritožbenem sodišču razveljavljen in predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zavrnjen.
Ni mogoče ugotoviti, da je tožena stranka odgovorna za nastalo škodo, saj je bila vzročna zveza med njenim, sicer napačnim ravnanjem ter nastalo škodo pretrgana in ker ena izmed predpostavk odškodninske obveznosti ni izpolnjena, tožena stranka ni dolžna povrniti nastale škode.
izjava o odpovedi dediščini - izjava, dana v zmoti - zahtevek na razveljavitev - prekluzivni rok
Dedič svoje dedne izjave ne more preklicati ali spremeniti zgolj z enostransko izjavo, ki jo poda zapuščinskemu sodišču. Pod pogoji iz 138. člena ZD lahko dedič zahteva razveljavitev svoje izjave o odpovedi dediščini (ta izjava je enostranski pravni posel), pri čemer mora svoj zahtevek uveljavljati s tožbo v pravdi.
ZZVZZ člen 44c.. ZUP člen 7.. ZPP člen 180, 180/3.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini
Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da mora tožena stranka pri vodenju upravnega postopka postopati do določbi 7. člena ZUP, kjer je urejeno varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi. Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice jo na to opozori. Pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank se nasproti njim uporabijo tisti s predpisi določeni ukrepi, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa. Bistvena je torej zahteva stranke, katero materialno določbo je potrebno v tem primeru uporabiti, pa je ob upoštevanju 7. člena ZUP stvar tožene stranke. Tudi sodišče prve stopnje ni presojalo, ali je mogoče tožniku priznati pravico do višjega zneska na podlagi 44.c člena ZZVZZ, čeprav tudi za sodišče velja, da ni vezano na pravno podlago, na katero se sklicuje tožnik (tretji odstavek 180. člena ZPP).
odločitev o pravdnih stroških - priglasitev stroškov v postopku - ekonomski interes - pravni interes - pravni interes za sodno varstvo - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je obstoj pravnega interesa osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe ter vseh rednih in izrednih pravnih sredstev. Ker si deseti toženec s tu obravnavano pritožbo svojega pravnega in ekonomskega položaja ne bi mogel izboljšati, ker mu je sodišče že priznalo višje stroške, kot jih je priglasil naknadno in kot bi jih lahko priznalo sodišče, če bi o njih v primeru razveljavitve izpodbijanega sklepa ponovno odločalo, je bilo treba njegovo pritožbo zavreči kot nedovoljeno (352. člen ZPP).
Ker je s pravnomočno vmesno sodbo ugotovljeno, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen, zaradi prekluzijskega učinka vmesne sodbe ni več mogoče obravnavati ugovorov, ki se nanašajo na podlago oziroma temelj zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00020447
ZOZP člen 8a, 8a/2, 8a/3, 19, 19/1. Druga Direktiva Sveta z dne 30. decembra 1983 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil člen 1, 1/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/14/ES z dne 11. maja 2005 o spremembi direktiv Sveta 72/166/EGS, 84/5/EGS, 88/357/EGS in 90/232/EGS ter Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/26/ES o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil člen 2, 6. OZ člen 154.
ZOZP v prvem odstavku 19. člena določa, da je obveznost zavarovalnice iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti omejena z zavarovalno vsoto, veljavno na dan škodnega dogodka, če z zavarovalno pogodbo ni dogovorjena višja vsota. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, je bila v času škodnega dogodka (9. 1. 2006) v istem členu ZOZP za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja, ki izvira iz posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev predpisana najnižja zavarovalna vsota 122.500.000,00 SIT5 (511.184,12 EUR). Sama revalorizacija teh zavarovalnih vsot (kar je enako veljalo tudi za neizkoriščene dele zavarovalnih vsot) pa je bila v času škodnega dogodka predvidena v drugem odstavku 8a. člena istega zakona, ki je določal, da se denarni zneski iz 19. člena ZOZP zvišajo, če se razmerje tolarja proti evru po srednjem tečaju Banke Slovenije spremeni tako, da so ti zneski preračunani v evre nižji od zneskov iz drugega odstavka 1. člena Druge direktive Sveta 84/5/EGS, kot tudi (v tretjem odstavku omenjenega člena), da zvišanje, ki je sorazmerno s spremembo navedenega tečajnega razmerja, objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije. Samo v tem pravnem okviru je torej možna (dopustna) revalorizacija zavarovalne vsote iz naslova obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti po zavarovalni polici.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - konkretizacija zakonskih znakov
Prikrajšanje delavca za pravico, ki mu pripada (kot to izpostavlja pritožba), je namreč zakonski znak očitanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. člena KZ-1, medtem ko je kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1 (ki je veljalo v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja, torej pred uveljavitvijo novele KZ-1E) storjeno, če ima dejanje iz prvega odstavka za posledico nezakonito prenehanje delovnega razmerja, neupravičeno neizplačilo treh zaporednih plač ali izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov. Opis dejanja iz obtožnega predloga državne tožilke pa ne vsebuje konkretizacije zakonskega znaka neupravičenega neizplačila treh zaporednih plač, kot to skuša prikazati pritožba. Iz opisa namreč niti ne izhaja, da obdolženec v nasprotju s predpisi delavcem ni izplačal plač za posamezno obdobje. Šele na podlagi tako oblikovanega konkretnega dejanskega stana, bi lahko sodišče prve stopnje presodilo, ali je podan tudi abstraktni dejanski stan neupravičeno neizplačilo treh zaporednih plač, ki je (kot alternativno določen zakonski znak) potreben za kvalificirano obliko kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev iz drugega odstavka 196. člena KZ-1. Da bi v konkretnem primeru morebiti šlo za izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, pa pritožba niti ne zatrjuje.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožnik ni dokazal, kdo naj bi po njegovem mnenju opravil nedovoljeno sečnjo. Materialno dokazno breme ni bilo na tožniku, ampak na toženki, ki je v pobot uveljavljala odškodninsko terjatev proti tožniku. Toženka pa v pravdi dokaznega bremena ni zmogla, saj ni uspela dokazati, da je tožnik dodatno označeval drevesa, za katera naj bi naročil, da se posekajo. Toženka bi morala dokazati, da ji je tožnik povzročil škodo, šele nato pa bi tožnik moral dokazati, da je škoda nastala brez njegove krivde. Ni pa bil tožnik dolžan dokazovati, kdo naj bi opravil nedovoljeno sečnjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00021528
OZ člen 131, 131/2, 153, 153/2, 153/3, 180, 180/3. ZPP člen 337, 337/1.
odškodninska odgovornost voznika avtomobila - objektivna odškodninska odgovornost voznika avtomobila - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - trajnejša življenjska skupnost - obstoj trajnejše življenjske skupnosti - skupno bivanje - pomoč družinskega člana - soprispevek oškodovanca - pritožbene novote
Tožnik je nedvomno dokazal, da je zaradi bolezni za brata skrbel in mu izdatno pomagal, vendar je pravno odločilna okoliščina, ki onemogoča zaključek o trajnejši življenjski skupnosti med bratoma, dejstvo, da tudi po njegovi bolezni nista bivala v eni življenjski skupnosti, pač pa tožnik s svojo družino, pokojni brat pa je bival sam. Zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi tožnikovega zahtevka za plačilo denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi bratove smrti.
Tožnik je sam v večjem deležu kot voznik osebnega vozila prispeval k nezgodi (60 %), saj je povzročil nevarno prometno situacijo in huje kršil cestno-prometne predpise s tem, ko je hodil ponoči, izven naselja, po desni strani vozišča (0,9 m od roba) regionalne ceste, pri tem pa je bil oblečen v temna oblačila in ni uporabljal odsevnih teles. Zavarovanec toženke je sicer vozil pravilno, z nižjo hitrostjo od dovoljene, a objektivne odgovornosti tožene stranke ni mogoče v celoti izključiti že zato, ker prisotnost pešca na vozišču, čeprav izven naselja in ponoči, ne more biti v celoti nepričakovana in objektivno nepredvidljiva.
Procesna ravnanja tožilstva (oziroma v tem primeru bolje opustitev procesnih dejanj tožilstva) in nadalje predvsem procesna dejanja sodišča je treba presojati kot celoto tudi z vidika spoštovanja temeljnega načela kazenskega postopka, to je načela akuzatornosti, ki predstavlja obligatorno procesno predpostavko kazenskega postopka, kršitev tega načela pa posledično pomeni tudi kršitev ustavnih pravic obdolžencev, kot utemeljeno navajajo zagovorniki. Tradicionalno akuzatorno oziroma obtožno načelo nemo iudex sine actore, kot izhodišče oziroma procesna predpostavka, ki pomeni eksistenčno vezanost postopka na zahtevo upravičenega tožilca, je uzakonjeno v prvem odstavku 19. člena ZKP. Izhaja iz pravice do poštenega postopka, zagotovljene z ustavnim načelom pravnih jamstev v kazenskem postopku po 29. členu Ustave in enakega varstva pravic oziroma zahteve po enakosti orožij iz 22. člena Ustave, pomeni pa tudi jamstvo nepristranskosti sodišča iz 23. člena Ustave.
Oblikovalna sodba je namenjena nadomeščanju manjkajoče in neupravičeno odklonjene izjave volje, pri čemer se dolžnost izjave volje šteje za izpolnjeno že s pravnomočnostjo te odločbe.
Sodna praksa v preteklosti ni bila povsem enotna glede tega, kakšen zahtevek lahko delničarji postavijo, če želijo doseči izplačilo dividend. Medtem ko novejša sodna praksa meni, da gre za zahtevek na spremembo sklepa skupščine, pa je bilo v sodni praksi tudi stališče, da gre za zahtevek na razveljavitev sklepa skupščine, skupaj z navedbo, kolikšen bilančni dobiček se nameni (uporabi, razdeli, razporedi oziroma „mora“ družba nameniti, uporabiti, razdeliti) delničarjem. V takih primerih je šlo torej za nekoliko drugačno besedno formulacijo zahtevka, ki pa je vendarle kot celota predstavljal oblikovalni zahtevek. Oblikovalni zahtevek je namreč nujen za dosego takega sklepa skupščine, ki bo delničarjem šele podelil obligacijskopravno pravico do izplačila dividende.
Izrek sodbe kot celota pomeni spremembo sklepa skupščine, oblikovalno sodbo. Bistvo je namreč v pooblastilu sodišču, da poseže v skupščinski sklep, spremeni skupščinski sklep (ki je odločitev o korporacijski pravici delničarja) tako, da ta predstavlja podlago za obligacijskopravni zahtevek delničarja. Z oblikovalno sodbo je bilo spremenjeno oziroma na novo oblikovano pravno razmerje med dolžnikom in delničarji, sodba pa učinkuje brez izvršbe, s pravnomočnostjo samega izreka.
ZPIZ-2 člen 39, 86, 86/2, 86/2-1, 86/2, 86/5, 87, 87/1, 87/2, 429, 429/3.. ZDR-1 člen 114, 116.
nadomestilo za invalidnost - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Ker tožnica ni sodila v varovano kategorijo delavcev in ni uživala posebnega varstva, ji ne glede na pravni pouk v odpovedi pogodbe o zaposlitvi poslovnega razloga, ni mogoče očitati opustitve varstva pravic in opustitev šteti kot podajo soglasja k prenehanju delovnega razmerja. Dodatno, ker ZPIZ-2 ne določa posebnega pogoja po uveljavitvi sodnega varstva zaradi delodajalčeve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri ugotavljanju pogojev za priznanje delnega nadomestila, ni mogoče šteti, da je tožnici prenehalo delovno razmerje po njeni krivdi ali volji oziroma sporazumno. To pa pomeni, da skladno z določbo 86. člena ZPIZ-2 tudi niso izpolnjeni pogoji za znižanje delnega nadomestila za 30 %, kot je to storil toženec.
soprispevek oškodovanca - krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost za vzdrževanje cestišča - mokra in spolzka tla - padec na mokrih in spolzkih tleh - spolzka podlaga - protipravnost ravnanja - gostinska dejavnost - standard zahtevane skrbnosti - skrbnost dobrega gospodarstvenika - nepazljivost oškodovanca - pazljivost pri hoji
Če oseba teče po mokri in spolzki podlagi, tvega padec, kar je - poleg krivde tistega, ki je namestil in dal na uporabo preveč zdrsljivo podlago, tudi njena lastna krivda.
Toženka je gospodarska družba, ki opravlja gostinsko dejavnost, zato se od nje pričakuje, da vzdržuje in zagotavlja standardno varne površine v svojem gostinskem obratu, po kateri hodijo njeni gostje.
Le verjetno izkazani priliv denarnih sredstev v obdobju, ki je odločilno za presojo dolžnikove trajnejše nelikvidnosti, lahko vpliva na presojo dolžnikove likvidnosti.
starostna pokojnina - izpolnitev pogoja pokojninske dobe
Sodišče prve stopnje je upoštevalo stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da zavarovanec, ki je zavarovan na podlagi delovnega razmerja, hkrati tudi družbenik in poslovodna oseba, ne sme biti razlog za drugačno obravnavo razmerja do drugih zaposlenih, ter pravilno zaključilo, da toženec tožnici v pokojninsko dobo neupravičeno ni štel le obdobja od 15. 12. 2011 do 31. 12. 2011, čeprav niso bili plačani prispevki, saj je bila tožnica v tem obdobju že prijavljena v zavarovanje s podlago 001. Ker pa je ugotovilo, da tudi z upoštevanjem dodatne dobe od 15. 12. 2011 do 31. 12. 2011 tožnica ne bi izpolnila pogoja pokojninske dobe 38 let, je utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo.
dobava blaga - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - izostanek odgovora na navedbe nasprotne stranke - neudeležba na naroku
Če se tožena stranka na trditve tožeče stranke ustrezno (konkretizirano, substancirano) ne odzove, sodišče ne sme samo odpraviti pomanjkljivosti njenega trditvenega in dokaznega bremena, saj to presega meje razpravnega načela.
OZ člen 631. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - plačilo izvedenih del - bančna garancija - zadržanje plačila - zapadlost terjatve glavnega izvajalca - zapadlost terjatve podizvajalca - splošni pogoji FIDIC - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Gradbena pogodba je kot pogoj za sprostitev zadržanih sredstev določila dva pogoja, ki morata biti izpolnjena kumulativno: 1. izročitev bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku in 2. potrjena končna situacija. Že odsotnost enega izmed obeh pogojev pomeni, da tožena stranka zadržanih sredstev (še) ni dolžna plačati, saj niso nastopili pogodbeno določeni pogoji za izplačilo zadržanih sredstev (prim. VS RS III Ips 74/2016 z dne 23. 1. 2018). Glede na navedeno je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je izročitev garancije postranska akcesorna obveznost. Prav nasprotno - izročitev bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi je bistven pogoj za sprostitev zadržanih sredstev.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - odhodki
Pritožnica v pritožbi navaja le, da sodne takse ni zmožna plačati glede na odhodke, ki jih imata skupaj z možem, pri tem pa ne pojasni, kateri so ti odhodki niti kako bi to vplivalo na odločitev sodišča.