CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00020557
OZ člen 174, 179, 182, 299, 943. URS člen 14, 22. ZZVZZ člen 40. ZPP člen 214, 216. ZDR-1 člen 126, 126/2, 127, 127/2. ZDoh-2 člen 27.
odškodnina - padec na mokrih stopnicah - temelj odškodninske odgovornosti - soprispevek oškodovanca - zavarovalna pogodba - zavarovalno kritje - pravno priznana škoda - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - hud primer po Fischerjevi lestvici - primarni in sekundarni strah - premoženjska škoda - potrebni stroški v zvezi z zdravljenjem - potni stroški - stroški prevoza - strošek kilometrine - tuja pomoč - povprečni oškodovanec - urna postavka - izgubljeni zaslužek - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - osnovna plača - dodatki k plači - odbitna franšiza
Ker tožnik po spornih stopnicah pred škodnim dogodkom v dežju ni hodil in zato tudi ni vedel, da streha oziroma loputa na strehi pušča, zaradi barve stopnic pa mokrota ni bila opazna, je upravičeno pričakoval, da so stopnice suhe in kljub obrabljenosti protizdrsnih trakov nedrseče. V takšnih okoliščinah pa mu tega, da se ob hoji ni oprijel ograje, ni mogoče šteti v breme oziroma kot opustitev potrebne skrbnosti.
Zavarovalnica se ne more izogniti plačilu nastale premoženjske škode zgolj s sklicevanjem na 40. člen ZZVZZ, ki sicer ureja povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev v okviru obveznega zavarovanja. Tožnik je upravičen zahtevati prevozne stroške od toženke, ker gre za pravno priznano škodo, ki jo obsega zavarovalno kritje.
Izvedenec je potrebo po tuji pomoči objektiviziral z oceno, ki temelji na povprečnem poškodovancu z istimi poškodbami, zato tožnik z zavzemanjem, da je rabil več pomoči, ne more uspeti.
Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da stroškov prevoza in prehrane, ki so vezani na dejansko prisotnost na delovnem mestu, tožnik ne more uveljavljati v okviru škode iz naslova izgubljenega zaslužka v času bolniškega staleža. Zmotno pa je takšno stališče sodišča v zvezi z dodatki k plači (za delo v nedeljo, nočno delo, izmensko delo itd.), ki so del plače oziroma skupaj z osnovno plačo sestavljajo osnovo, od katere se plačujejo prispevki in davčni odtegljaji. Pri ugotavljanju povprečnega mesečnega zneska, ki bi ga prejemal tožnik, če bi delal, se zato ti dodatki upoštevajo.
odločitev o pravdnih stroških - priglasitev stroškov v postopku - ekonomski interes - pravni interes - pravni interes za sodno varstvo - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je obstoj pravnega interesa osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe ter vseh rednih in izrednih pravnih sredstev. Ker si deseti toženec s tu obravnavano pritožbo svojega pravnega in ekonomskega položaja ne bi mogel izboljšati, ker mu je sodišče že priznalo višje stroške, kot jih je priglasil naknadno in kot bi jih lahko priznalo sodišče, če bi o njih v primeru razveljavitve izpodbijanega sklepa ponovno odločalo, je bilo treba njegovo pritožbo zavreči kot nedovoljeno (352. člen ZPP).
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 3. ZPP člen 1, 154, 154/3, 185, 185/1, 326, 326/2, 337, 337/2, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14. ZDru-1 člen 13, 13/1, 14.
spor iz drugih civilnopravnih razmerij - sindikat - pravila društva - sindikalna svoboda - razveljavitev volitev - imenovanje članov - pogoji za kandidiranje - statut - kršitev zakona ali statuta - nezakonitost sklepov organov sindikata - dopolnilna sodba - privolitev v spremembo tožbe - sklep o spremembi tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - oblikovalni zahtevek - ugovor aktivne legitimacije - pritožbene novote - zavrnitev sorazmerno majhnega dela zahtevka
Avtonomija sindikatov v zunanjih odnosih ne pomeni, da lahko vsakokratni organi v notranjih razmerjih prilagajajo statutarne določbe skladno s svojim pojmovanjem interesa sindikata. Sindikat mora pravila, ki si jih predpiše, spoštovati, saj so njegovi člani le na ta način varovani pred samovoljo in arbitrarnostjo organov sindikata.
Sodišče mora odločiti o dovolitvi spremembe tožbe le, če ji tožena stranka nasprotuje; če se s spremembo strinja ali če se spusti v obravnavanje po spremenjeni tožbi, pa ni razloga za izdajo posebnega sklepa o spremembi tožbe.
ZPP člen 318, 318/1, 318/2, 318/3, 337, 337/3, 338, 338/2.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - priznanje dejstev - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljeni pritožbeni razlogi - obseg izpodbijanja zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - prepozen ugovor zastaranja
Ker toženec ni odgovoril na tožbo, njegova pasivnost pomeni priznanje tožničinih dejanskih navedb. Sodišče prve stopnje je zato kot podlago zamudne sodbe upoštevalo takšno dejansko stanje, kot je bilo zatrjevano v tožbi. Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP).
ZPP člen 7, 212, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
trditvena podlaga tožbe - plačilo komunalnih storitev - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
S tem, ko je sodišče tožbo štelo za nesklepčno, je tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in mu kršilo pravico do izjave v postopku. Gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je narekovala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožnik ni dokazal, kdo naj bi po njegovem mnenju opravil nedovoljeno sečnjo. Materialno dokazno breme ni bilo na tožniku, ampak na toženki, ki je v pobot uveljavljala odškodninsko terjatev proti tožniku. Toženka pa v pravdi dokaznega bremena ni zmogla, saj ni uspela dokazati, da je tožnik dodatno označeval drevesa, za katera naj bi naročil, da se posekajo. Toženka bi morala dokazati, da ji je tožnik povzročil škodo, šele nato pa bi tožnik moral dokazati, da je škoda nastala brez njegove krivde. Ni pa bil tožnik dolžan dokazovati, kdo naj bi opravil nedovoljeno sečnjo.
delovni čas - dodatek za nadurno delo - mobilni delavec - voznik tovornega vozila - čas razpoložljivosti - plača
Čas razpoložljivosti po 3. členu ZDCOPMD je izrecno izvzet iz delovnega časa mobilnih delavcev. Čas razpoložljivosti za mobilne delavce, ki vozijo v posadki (kot tožnik) pa po 2.b točki tretjega odstavka 3. člena ZDCOPMD pomeni čas sedenja ob vozniku.
krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost prodajalca - padec v trgovini - skrbnost dobrega gospodarja - vzrok padca in zdrsa - čiščenje - dolžno ravnanje - primeren način prodaje
Ker je trgovina po svojih zaposlenih vedela, da ko kupci prebirajo grozdje, jagode, oziroma grozdi stalno padajo na tla, bi morala zagotoviti takšen nadzor čiščenja tal, da do spolzkih in mokril tal ne bi prišlo. Tožnica pa je tudi sama sokriva, ker ni bila dovolj pozorna na pohodno površino, na kateri je bilo grozdje. Ostanki grozdja na pohodni površini v hipermarketu ob prodajnih gajbicah pa tudi niso nekaj popolnoma nepričakovanega.
Glede vprašanja kdaj gre za spremembo vrste periodičnega dohodka je svoje stališče zavzelo tudi že pritožbeno sodišče. Poudarilo je, da se skladno s 15. členom ZUPJS pri ugotavljanju materialnega položaja posameznika oziroma družine primarno upoštevajo podatki o dohodkih iz preteklega leta, razen kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnih dohodkov, definiranih v 8. točki 3. člena ZUPJS. V takem primeru, torej če je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka, se izjemoma periodični dohodek, ki ga oseba ne prejema več ne upošteva, upošteva pa se novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov (sedmi odstavek 15. člena ZUPJS). V 13. členu ZUPJS je v 2. točki določeno, da se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek zmanjša za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. V drugem odstavku 13. člena ZUPJS pa je določeno, da se za periodične dohodke štejejo plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih oseba prejema v enakih ali podobnih zneskih, v enakih ali podobnih časovnih obdobjih. Pritožbeno sodišče je opozorilo tudi na stališča Vrhovnega sodišča RS zavzeto v sodbi opr. št. VIII Ips 130/2016 z dne 25. 10. 2016 in sicer, da za različno obravnavo upravičencev pri ugotavljanju materialnega položaja glede na to, ali izgubijo periodični dohodek, ali pa se ta bistveno zmanjša, ni razumnega razloga. V obeh primerih se namreč materialni položaj upravičencev občutno poslabša.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-8, 356. ZD člen 77, 210.
pravnomočnost - res iudicata - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - uničenje oporoke
Ker je v izreku sodbe, s katerim je bilo odločeno o veljavnosti oporoke, omenjena druga oporoka oziroma dodatek prve, te pravnomočne sodbe o poznejšem dodatku k oporoki ni mogoče šteti za odločitev o veljavnosti prve oporoke. Ne gre za že razsojeno stvar.
URS člen 26.. ZZVZZ člen 94, 94/2.. OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 135, 148.
odškodninska odgovornost zavoda - odgovornost države za protipravno ravnanje organov
Sodna praksa je izoblikovala merila za presojo protipravnosti ravnanj državnih organov. Protipravnost pri izdaji upravnih odločb v smislu civilne odškodninske odgovornosti namreč ni podana pri vsaki zmotni uporabi materialnega predpisa ali kršitvi postopka. Ustaljena sodna praksa s protipravnostjo razume kvalificirano stopnjo napačnosti oziroma kršitve, ki so zavestne, namerne in očitne, kar se kaže zlasti kot: nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, neuporaba povsem jasne določbe zakona ali namerna razlaga predpisa v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti, grobo kršenje pravil postopka, napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja (v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj kakršnegakoli z zakonom predvidenega postopka) ter druge podobne kvalificirane kršitve. Navedeno pomeni, da bi bilo mogoče o protipravnosti ravnanja toženca govoriti, če bi bila v tem smislu protipravnost ravnanja jasna in očitna. Takšnih kršitev pa tožnik niti ni zatrjeval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00020734
ZPP člen 7, 212, 285. OZ člen 198. ZLNDL člen 3, 4.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - uporabnina - vključitev nepremičnine v otvoritveno bilanco podjetja - pravica uporabe nepremičnine - obstoj posesti - pridobitev lastninske pravice - trditvena podlaga - trditveno breme - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
Sodba presenečenja bi bila izkazana, če bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev v sporu bistvena povsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanju drugačne pravne ocene ne bi navajala, ker jih tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene. Tožnica je sama utemeljevala pridobitev lastninske pravice v postopku lastninskega preoblikovanja, na pomen ZLNDL pa je opozorila tudi tožena stranka v svoji pripravljalni vlogi. Na tej pravni podlagi je sodišče prve stopnje tudi odločalo o obstoju lastninske pravice. Očitek o pomanjkljivem procesnem vodstvu tako ni podan. Sodnikova „pomoč“ ne sme iti tako daleč, da bi se pretvoril v odvetnika stranke, s čimer bi bilo porušeno ravnovesje med procesnimi subjekti v pravdi. Pravdni stranki sta odgovorni, da o zadevi priskrbita ustrezno trditveno podlago in dokazno gradivo. Če stranka pri tem ne pokaže potrebne skrbnosti, nosi posledice.
Odsotnost trditev o posesti ob uveljavitvi ZLNDL onemogoča zaključek, da je imela tožeča stranka ob uveljavitvi ZLNDL pravico uporabe in da je posledično pridobila lastninsko pravico.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, povrniti pa ji mora vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - potrebni stroški
Skladno z 158. členom ZPP gredo pri umiku tožbe tožeči stranki stroški pod dvema pogojema: (1) da je tožbo umaknila takoj, (2) ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Pravočasni umik tožbe po izpolnitvi zahtevka je pravni standard, katerega je treba ugotoviti in obrazložiti v vsakem primeru posebej. Če tožeča stranka temu pravnemu standardu ni sledila in tožbe ni umaknila takoj, ko je nasprotna stranka izpolnila zahtevek, je prišla v zamudo. Določbo 158. člena ZPP je treba razumeti tako, da tožeči stranki pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe, in pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja. Če je tožeča stranka z umikom zamudila, je posledica njene zamude, da mora toženi stranki povrniti pravdne stroške, ki so nastali po tem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
postopek osebnega stečaja - terjatev iz delovnega razmerja - zastavna pravica - bodoče terjatve - sklenitev kreditne pogodbe - ločitvena pravica - posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno - razpolagalna sposobnost - razpolagalna sposobnost glede vnaprej zastavljenih bodočih terjatev
Zastavna pravica na terjatvah stečajnega dolžnika iz delovnega razmerja, ki so nastale oziroma bodo nastale po začetku postopka osebnega stečaja, ni nastala, zato tudi ni mogoče ohraniti pravice do zunajsodnega prednostnega poplačila iz navedenih terjatev.
nov izvedenec - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - ugotovitve izvedenca
Zgolj z izpovedbo prič strokovnih ugotovitev izvedenca ni mogoče izpodbiti. Če se tožena stranka ni strinjala z ugotovitvami izvedenca, pa to tudi ne more biti razlog za angažiranje drugega izvedenca. Zgolj nestrinjanje tožene stranke z ugotovitvami izvedenca ne more opravičevati dokaznega predloga s postavitvijo še enega izvedenca.
OZ člen 631. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - plačilo izvedenih del - bančna garancija - zadržanje plačila - zapadlost terjatve glavnega izvajalca - zapadlost terjatve podizvajalca - splošni pogoji FIDIC - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Gradbena pogodba je kot pogoj za sprostitev zadržanih sredstev določila dva pogoja, ki morata biti izpolnjena kumulativno: 1. izročitev bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku in 2. potrjena končna situacija. Že odsotnost enega izmed obeh pogojev pomeni, da tožena stranka zadržanih sredstev (še) ni dolžna plačati, saj niso nastopili pogodbeno določeni pogoji za izplačilo zadržanih sredstev (prim. VS RS III Ips 74/2016 z dne 23. 1. 2018). Glede na navedeno je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je izročitev garancije postranska akcesorna obveznost. Prav nasprotno - izročitev bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi je bistven pogoj za sprostitev zadržanih sredstev.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - odhodki
Pritožnica v pritožbi navaja le, da sodne takse ni zmožna plačati glede na odhodke, ki jih imata skupaj z možem, pri tem pa ne pojasni, kateri so ti odhodki niti kako bi to vplivalo na odločitev sodišča.