ZLNDL člen 2, 2/1. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 37, 39. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9. ZPP člen 3, 3/3, 140, 140/1, 154, 154/3, 195, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 343, 343/4, 358, 358-5. ZOdvT tarifna številka 3220.
ugotovitev lastninske pravice - družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pravica uporabe - pravica uživanja - teleološka redukcija - realizirana pogodba - nacionalizirano zemljišče - obseg zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - izvenknjižni prenos pravice uporabe - dobra vera - uporaba zemljišča - zmotna uporaba materialnega prava - sodba na podlagi pripoznave - zamudna sodba - navadni sosporniki - dopustnost pritožbe - pravilnost vročitve - dejanski prejem sodnega pisanja - nadomestna vročitev
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih dejstev pravilno zaključilo, da sta pravna prednika tožnice na podlagi določbe prvega odstavka 2. člena ZLNDL kot imetnika pravice uporabe postala dejanska lastnika sporne nepremičnine.
Pravica uporabe (prej pravica uživanja) se je lahko prenašala izvenknjižno, saj je bilo bistvenega pomena, kdo je imel nepremičnino v družbeni lastnini dejansko v posesti.
ZPP člen 318, 318/1, 318/2, 318/3, 337, 337/3, 338, 338/2.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - priznanje dejstev - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljeni pritožbeni razlogi - obseg izpodbijanja zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - prepozen ugovor zastaranja
Ker toženec ni odgovoril na tožbo, njegova pasivnost pomeni priznanje tožničinih dejanskih navedb. Sodišče prve stopnje je zato kot podlago zamudne sodbe upoštevalo takšno dejansko stanje, kot je bilo zatrjevano v tožbi. Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP).
Ker je s pravnomočno vmesno sodbo ugotovljeno, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen, zaradi prekluzijskega učinka vmesne sodbe ni več mogoče obravnavati ugovorov, ki se nanašajo na podlago oziroma temelj zahtevka.
neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - trditveno in dokazno breme - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - obstoj terjatev - odstop terjatev - stranski intervenient
Tožena stranka je šele na naroku za glavno obravnavo 16. 12. 2015 prvič trdila, da so bile predmet odstopa vse vtoževane terjatve, vendar navedenega ni konkretizirala upoštevaje, da je pred tem trditve o odstopu vtoževanih terjatev podal le stranski intervenient na njeni strani, pri čemer je trdil le, da so bile predmet odstopa zgolj nekatere vtoževane terjatve. Upoštevaje navedene okoliščine je zmoten zaključek sodišča prve stopnje o prevalitvi trditvenega in dokaznega bremena, da vtoževane terjatve niso bile predmet odstopov, na tožečo stranko.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-8, 356. ZD člen 77, 210.
pravnomočnost - res iudicata - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - uničenje oporoke
Ker je v izreku sodbe, s katerim je bilo odločeno o veljavnosti oporoke, omenjena druga oporoka oziroma dodatek prve, te pravnomočne sodbe o poznejšem dodatku k oporoki ni mogoče šteti za odločitev o veljavnosti prve oporoke. Ne gre za že razsojeno stvar.
dokazovanje - dokazna ocena izpovedbe strank in priče
Priznanje prič iz predhodnih postopkov, čeprav za isto ali podobno opisano kaznivo dejanje, kot procesno dejstvo, ne more imeti vnaprejšnje prednosti pred neposrednimi izpovedbami teh prič v drugem postopku. Prej obratno. Izpovedbe prič so temelj, ki ga je nato ocenjevati skupaj z dejstvom, da so priče nekaj, kar so v tem postopku potrdile ali zanikale, v predhodnem postopku kot obdolženci ali obdolženke priznale.
ZN člen 4. ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2. OZ člen 239, 239/2, 766.
poslovna odškodninska odgovornost - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrgana vzročna zveza - notarski zapis kot izvršilni naslov
Nastali in nepovrnjeni stroški, torej škoda pravne prednice tožnice, izhajajo iz tega, da sta obe sodišči prve stopnje vodili napačen postopek, ki je bil na pritožbenem sodišču razveljavljen in predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zavrnjen.
Ni mogoče ugotoviti, da je tožena stranka odgovorna za nastalo škodo, saj je bila vzročna zveza med njenim, sicer napačnim ravnanjem ter nastalo škodo pretrgana in ker ena izmed predpostavk odškodninske obveznosti ni izpolnjena, tožena stranka ni dolžna povrniti nastale škode.
starostna pokojnina - izpolnitev pogoja pokojninske dobe
Sodišče prve stopnje je upoštevalo stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da zavarovanec, ki je zavarovan na podlagi delovnega razmerja, hkrati tudi družbenik in poslovodna oseba, ne sme biti razlog za drugačno obravnavo razmerja do drugih zaposlenih, ter pravilno zaključilo, da toženec tožnici v pokojninsko dobo neupravičeno ni štel le obdobja od 15. 12. 2011 do 31. 12. 2011, čeprav niso bili plačani prispevki, saj je bila tožnica v tem obdobju že prijavljena v zavarovanje s podlago 001. Ker pa je ugotovilo, da tudi z upoštevanjem dodatne dobe od 15. 12. 2011 do 31. 12. 2011 tožnica ne bi izpolnila pogoja pokojninske dobe 38 let, je utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo.
obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje stranke - trditveno in dokazno breme - javno objavljeni podatki
Tudi po presoji pritožbenega sodišča, upoštevaje podatke iz zadnjega letnega poročila tožene stranke, zgolj navedbe tožene stranke v smislu, da ti podatki niso več aktualni, ne dajejo podlage za zaključek, da so podani pogoji za obročno plačilo sodne takse. Če je torej tožena stranka želela izkazati drugačno (slabše) premoženjsko in finančno stanje, kot izhaja iz posredovanih podatkov, bi morala že v predlogu za svoje trditve o slabšem premoženjskem stanju ponuditi ustrezne dokaze. Tudi za odločanje o predlogu za taksne olajšave namreč velja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena.
ZPIZ-2 člen 39, 86, 86/2, 86/2-1, 86/2, 86/5, 87, 87/1, 87/2, 429, 429/3.. ZDR-1 člen 114, 116.
nadomestilo za invalidnost - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Ker tožnica ni sodila v varovano kategorijo delavcev in ni uživala posebnega varstva, ji ne glede na pravni pouk v odpovedi pogodbe o zaposlitvi poslovnega razloga, ni mogoče očitati opustitve varstva pravic in opustitev šteti kot podajo soglasja k prenehanju delovnega razmerja. Dodatno, ker ZPIZ-2 ne določa posebnega pogoja po uveljavitvi sodnega varstva zaradi delodajalčeve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri ugotavljanju pogojev za priznanje delnega nadomestila, ni mogoče šteti, da je tožnici prenehalo delovno razmerje po njeni krivdi ali volji oziroma sporazumno. To pa pomeni, da skladno z določbo 86. člena ZPIZ-2 tudi niso izpolnjeni pogoji za znižanje delnega nadomestila za 30 %, kot je to storil toženec.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00020185
ZIZ člen 272, 272/2. SPZ člen 88.
postopek za zavarovanje terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - ureditvena začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - postopek za dovolitev nujne poti - potrebna potna povezava z javno potjo - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - nastavitev ovire - onemogočen prehod - onemogočitev dostopa do nepremičnine
Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne povezave z javno cesto, ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da predlagateljica verjetnosti svoje terjatve ni izkazala že iz razloga, ker njena parcela vzdolž zahodne meje meji z javno potjo, kar ji omogoča dostop do javne poti neposredno z njene parcele.
Dejstvo, da parcela predlagateljice meji z javno potjo, samo po sebi še ne izkazuje, da terjatev predlagateljice ne obstoji. Sodišče prve stopnje mora še ugotoviti, ali je takšna povezava sploh izvedljiva, in če je, s kakšnimi stroški je povezana. Šele nato bo lahko ocenilo, ali je predlagateljica svojo terjatev, s stopnjo verjetnosti, izkazala.
Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da ni dvoma, da nastane škoda, ki ni nadomestljiva, če zaradi ovire ni mogoč dostop do hiše.
ZPP člen 7, 212, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
trditvena podlaga tožbe - plačilo komunalnih storitev - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
S tem, ko je sodišče tožbo štelo za nesklepčno, je tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in mu kršilo pravico do izjave v postopku. Gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je narekovala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
pobot - pobotni ugovor - distribucijska pogodba - zastaranje - pobotna izjava - izjava o pobotu
Stranka mora procesni ugovor pobota podati povsem jasno in določno. To pomeni, da mora oblikovati zahtevek, s katerim zahteva od sodišča, da njeno pobotno terjatev ugotovi ter upošteva pri pobotanju s terjatvijo tožeče stranke. Če pa stranka uveljavlja zgolj materialno pobotanje, mora nasprotni stranki podati prav tako jasno in določno pobotno izjavo (312. člen OZ), da svojo terjatev pobotava z nasprotno terjatvijo. To lahko stori v pravdi ali izven nje.
ZZ člen 65, 65/1, 65/3. OZ člen 416, 416/2. ZPSPP člen 27, 27/2, 29, 29/2.
najemno razmerje - prenehanje najemnega razmerja - izpraznitev nepremičnin - aktivna legitimacija - zavod - upravljanje nepremičnega premoženja države
Zavod, ki je upravljavec nepremičnega premoženja, je aktivno legitimiran tudi za vložitev tožbe za izpraznitev poslovnega prostora in njegovo izročitev v posest.
Le verjetno izkazani priliv denarnih sredstev v obdobju, ki je odločilno za presojo dolžnikove trajnejše nelikvidnosti, lahko vpliva na presojo dolžnikove likvidnosti.
URS člen 26.. ZZVZZ člen 94, 94/2.. OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 135, 148.
odškodninska odgovornost zavoda - odgovornost države za protipravno ravnanje organov
Sodna praksa je izoblikovala merila za presojo protipravnosti ravnanj državnih organov. Protipravnost pri izdaji upravnih odločb v smislu civilne odškodninske odgovornosti namreč ni podana pri vsaki zmotni uporabi materialnega predpisa ali kršitvi postopka. Ustaljena sodna praksa s protipravnostjo razume kvalificirano stopnjo napačnosti oziroma kršitve, ki so zavestne, namerne in očitne, kar se kaže zlasti kot: nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, neuporaba povsem jasne določbe zakona ali namerna razlaga predpisa v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti, grobo kršenje pravil postopka, napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja (v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj kakršnegakoli z zakonom predvidenega postopka) ter druge podobne kvalificirane kršitve. Navedeno pomeni, da bi bilo mogoče o protipravnosti ravnanja toženca govoriti, če bi bila v tem smislu protipravnost ravnanja jasna in očitna. Takšnih kršitev pa tožnik niti ni zatrjeval.
kriva ovadba - znaki kaznivega dejanja - oblika krivde - policist - uradna oseba - zloraba uradnega položaja
Kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1 stori, kdor koga naznani, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa ve, da ga ni storil.
To kaznivo dejanje mogoče storiti le s krivdno obliko direktnega naklepa, ko se storilec zaveda, da prijavlja uradno pregonljivo kaznivo dejanje, čeprav ve, da ga ovadena oseba ni storila.
OZ člen 631. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - plačilo izvedenih del - bančna garancija - zadržanje plačila - zapadlost terjatve glavnega izvajalca - zapadlost terjatve podizvajalca - splošni pogoji FIDIC - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Gradbena pogodba je kot pogoj za sprostitev zadržanih sredstev določila dva pogoja, ki morata biti izpolnjena kumulativno: 1. izročitev bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku in 2. potrjena končna situacija. Že odsotnost enega izmed obeh pogojev pomeni, da tožena stranka zadržanih sredstev (še) ni dolžna plačati, saj niso nastopili pogodbeno določeni pogoji za izplačilo zadržanih sredstev (prim. VS RS III Ips 74/2016 z dne 23. 1. 2018). Glede na navedeno je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je izročitev garancije postranska akcesorna obveznost. Prav nasprotno - izročitev bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi je bistven pogoj za sprostitev zadržanih sredstev.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - odhodki
Pritožnica v pritožbi navaja le, da sodne takse ni zmožna plačati glede na odhodke, ki jih imata skupaj z možem, pri tem pa ne pojasni, kateri so ti odhodki niti kako bi to vplivalo na odločitev sodišča.