BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00020247
ZZZDR člen 124, 124/2, 133. OZ člen 190, 191, 346, 358, 358-3. ZPP člen 319, 319/3. ZBPP člen 46.
plačilo domske oskrbe - preživninska obveznost otrok do staršev - povračilni zahtevek - verzijski zahtevek preživninskega upravičenca - ugovor zastaranja - trditvena in dokazna podlaga - neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek - pobotni ugovor - ugovor litispendence - skrbništvo
Tožbene trditve o doplačevanju stroškov oskrbnine zapustnice zaradi ohranitve njenega premoženja, ker bi bile sicer z njim poplačane terjatve socialne ustanove za oskrbo zapustnice, kažejo na terjatev tožnikov do pokojne zapustnice oziroma na kondikcijski zahtevek zaradi podlage, ki se ni uresničila, oziroma je kasneje odpadla. Pravni temelj tožbenega zahtevka je v določbah OZ o neupravičeni pridobitvi in ne v določbah ZZZDR o preživljanju staršev, kot je zmotno ocenilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL00020284
ZPP člen 189, 189/3. ODZ člen 732.
ugotovitvena tožba - dopustnost ugotovitvene tožbe - obstoj solastninske pravice - tožba na ugotovitev obstoja solastninske pravice - obstoj pravde - litispendenca - istovetnost tožbenega zahtevka - istovetnost pravdnih strank - denacionalizacija - denacionalizacijski postopek - pasivna legitimacija - zavezanec za plačilo odškodnine - denacionalizacijski zavezanec - sklep o dedovanju - dedič
Za dopustnost ugotovitvene tožbe mora tožnik izkazati, da je njegov pravni položaj ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja, ta negotovost pa je posledica ravnanja tožene stranke, in nima učinkovitejšega pravnega sredstva za zavarovanje svojega pravnega položaja.
Tožena stranka v denacionalizacijskem postopku tožniku odreka izplačilo odškodnine, ker naj bi bila zakonita lastnica premoženja v času nacionalizacije tožnikova teta. S tem je izpolnjena predpostavka ogroženosti tožnikovega pravnega položaja glede določenega pravnega razmerja zaradi negotovosti, ki je posledica ravnanja tožene stranke.
ZPIZ-2 člen 183, 403.. ZPIZ-1 člen 143, 145, 147, 149, 454.
invalidnina za telesno okvaro - neprava obnova postopka
Pri razsoji konkretne zadeve je potrebno izhajati iz 403. člena ZPIZ-2, po katerem do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje TO, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Seznam TO) pravico do invalidnine pridobijo v skladu z določbami 143. do 145. in 147. do 149. člena ZPIZ-1, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen. Po definiciji iz 143. člena ZPIZ-1 je TO podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali okvara povzroča invalidnost ali ne. TO seveda ni mogoče ugotavljati neposredno po 1. odst. 143. člena ZPIZ-1, temveč le za stanja, pod pogoji in v višini, določeni v Seznamu TO, ki se še vedno uporablja. Za nadaljnjo uporabo Seznama TO ni bistveno, da ni bil realiziran 3. odst. 143. člena ZPIZ-1, ki je predvidel, da vrste in odstotke TO določi minister za delo po predhodnem mnenju ministra za zdravstvo, niti doslej 1. odst. 403. člena ZPIZ-2. Do sprejema novega splošnega pravnega akta se uporablja Seznam TO, kot je bilo določeno v 454. členu ZPIZ-1 in enako v 403. členu veljavnega ZPIZ-2.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00020185
ZIZ člen 272, 272/2. SPZ člen 88.
postopek za zavarovanje terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - ureditvena začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - postopek za dovolitev nujne poti - potrebna potna povezava z javno potjo - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - nastavitev ovire - onemogočen prehod - onemogočitev dostopa do nepremičnine
Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne povezave z javno cesto, ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da predlagateljica verjetnosti svoje terjatve ni izkazala že iz razloga, ker njena parcela vzdolž zahodne meje meji z javno potjo, kar ji omogoča dostop do javne poti neposredno z njene parcele.
Dejstvo, da parcela predlagateljice meji z javno potjo, samo po sebi še ne izkazuje, da terjatev predlagateljice ne obstoji. Sodišče prve stopnje mora še ugotoviti, ali je takšna povezava sploh izvedljiva, in če je, s kakšnimi stroški je povezana. Šele nato bo lahko ocenilo, ali je predlagateljica svojo terjatev, s stopnjo verjetnosti, izkazala.
Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da ni dvoma, da nastane škoda, ki ni nadomestljiva, če zaradi ovire ni mogoč dostop do hiše.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00020557
OZ člen 174, 179, 182, 299, 943. URS člen 14, 22. ZZVZZ člen 40. ZPP člen 214, 216. ZDR-1 člen 126, 126/2, 127, 127/2. ZDoh-2 člen 27.
odškodnina - padec na mokrih stopnicah - temelj odškodninske odgovornosti - soprispevek oškodovanca - zavarovalna pogodba - zavarovalno kritje - pravno priznana škoda - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - hud primer po Fischerjevi lestvici - primarni in sekundarni strah - premoženjska škoda - potrebni stroški v zvezi z zdravljenjem - potni stroški - stroški prevoza - strošek kilometrine - tuja pomoč - povprečni oškodovanec - urna postavka - izgubljeni zaslužek - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - osnovna plača - dodatki k plači - odbitna franšiza
Ker tožnik po spornih stopnicah pred škodnim dogodkom v dežju ni hodil in zato tudi ni vedel, da streha oziroma loputa na strehi pušča, zaradi barve stopnic pa mokrota ni bila opazna, je upravičeno pričakoval, da so stopnice suhe in kljub obrabljenosti protizdrsnih trakov nedrseče. V takšnih okoliščinah pa mu tega, da se ob hoji ni oprijel ograje, ni mogoče šteti v breme oziroma kot opustitev potrebne skrbnosti.
Zavarovalnica se ne more izogniti plačilu nastale premoženjske škode zgolj s sklicevanjem na 40. člen ZZVZZ, ki sicer ureja povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev v okviru obveznega zavarovanja. Tožnik je upravičen zahtevati prevozne stroške od toženke, ker gre za pravno priznano škodo, ki jo obsega zavarovalno kritje.
Izvedenec je potrebo po tuji pomoči objektiviziral z oceno, ki temelji na povprečnem poškodovancu z istimi poškodbami, zato tožnik z zavzemanjem, da je rabil več pomoči, ne more uspeti.
Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da stroškov prevoza in prehrane, ki so vezani na dejansko prisotnost na delovnem mestu, tožnik ne more uveljavljati v okviru škode iz naslova izgubljenega zaslužka v času bolniškega staleža. Zmotno pa je takšno stališče sodišča v zvezi z dodatki k plači (za delo v nedeljo, nočno delo, izmensko delo itd.), ki so del plače oziroma skupaj z osnovno plačo sestavljajo osnovo, od katere se plačujejo prispevki in davčni odtegljaji. Pri ugotavljanju povprečnega mesečnega zneska, ki bi ga prejemal tožnik, če bi delal, se zato ti dodatki upoštevajo.
pobot - pobotni ugovor - distribucijska pogodba - zastaranje - pobotna izjava - izjava o pobotu
Stranka mora procesni ugovor pobota podati povsem jasno in določno. To pomeni, da mora oblikovati zahtevek, s katerim zahteva od sodišča, da njeno pobotno terjatev ugotovi ter upošteva pri pobotanju s terjatvijo tožeče stranke. Če pa stranka uveljavlja zgolj materialno pobotanje, mora nasprotni stranki podati prav tako jasno in določno pobotno izjavo (312. člen OZ), da svojo terjatev pobotava z nasprotno terjatvijo. To lahko stori v pravdi ali izven nje.
ZJU člen 147, 147/1, 149, 149/1, 156, 156/3.. ZODPol člen 43.
premestitev na drugo delovno mesto - policist - javni uslužbenec - premestitev - poslovni razlog - organizacijski razlog
V primeru, ko delodajalec dejansko spremeni akt o sistematizaciji in ukine delovno mesto, ne gre za fiktivni razlog. Tožena stranka je z reorganizacijo dela (sprememba akta o sistematizaciji) ukinila večje število delovnih mest in namesto njih sistematizirala enako število delovnih mest. To pa je bil tudi razlog za tožnikovo premestitev z delovnega mesta in je bil zato v obravnavanem primeru podan utemeljen organizacijski razlog za premestitev.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - kaznivo dejanje goljufije
V nasprotju z zmotnim prepričanjem pritožbe, da negativna ocena sodišča prve stopnje temelji izključno na dejstvu večkratnih obsodb, pa je prvostopno sodišče pri svoji presoji pravilno upoštevalo tudi dejstvo, da je obsojencu v obravnavani zadevi že poklonilo zaupanje in mu izreklo kazensko sankcijo opominjevalne narave, pri tem pa rok za izpolnitev posebnega pogoja kar dvakrat podaljšalo, vendar to pri obsojencu ni doseglo namena kaznovanja, saj mu je bila kasneje zaradi neizpolnitve posebnega pogoja pogojna obsodba preklicana.
Izčrpanost rednih pravnih sredstev v predsodnem upravnem postopku je procesna predpostavka za meritorno sojenje, saj je potrebno tožbo v skladu s 1. odstavkom 72. člena ZDSS-1 vložiti v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Izpodbojna tožba zoper upravni akt mora v skladu z 73. členom ZDSS-1 poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, obsegati tudi navedbo upravnega akta zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek. K tožbi je potrebno priložiti upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Res je sicer, da ima stranka, ki v socialnem sporu zahtevka ni zadostno opredelila, možnost, da ga opredeli najkasneje do konca poravnalnega naroka ali do konca prvega naroka za glavno obravnavo (2. odstavek 73. člena), vendar pa to v okoliščinah konkretnega primera za pritožbeno rešitev ni odločilno.
obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje stranke - trditveno in dokazno breme - javno objavljeni podatki
Tudi po presoji pritožbenega sodišča, upoštevaje podatke iz zadnjega letnega poročila tožene stranke, zgolj navedbe tožene stranke v smislu, da ti podatki niso več aktualni, ne dajejo podlage za zaključek, da so podani pogoji za obročno plačilo sodne takse. Če je torej tožena stranka želela izkazati drugačno (slabše) premoženjsko in finančno stanje, kot izhaja iz posredovanih podatkov, bi morala že v predlogu za svoje trditve o slabšem premoženjskem stanju ponuditi ustrezne dokaze. Tudi za odločanje o predlogu za taksne olajšave namreč velja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena.
ZPP člen 318, 318/1, 318/2, 318/3, 337, 337/3, 338, 338/2.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - priznanje dejstev - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljeni pritožbeni razlogi - obseg izpodbijanja zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - prepozen ugovor zastaranja
Ker toženec ni odgovoril na tožbo, njegova pasivnost pomeni priznanje tožničinih dejanskih navedb. Sodišče prve stopnje je zato kot podlago zamudne sodbe upoštevalo takšno dejansko stanje, kot je bilo zatrjevano v tožbi. Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP).
Sprejeta odločitev je posledica tožničine opustitve plačila dolžne sodne takse, potem ko njenega plačila ni bila oproščena, ter temelji na določilu tretjega odstavka 105.a člena ZPP. S pritožbenimi navedbami, s katerimi napada odločitev sodišča glede zavrnitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks, tožnica v pritožbenem postopku zoper izpodbijani sklep ne more več uspeti.
neupravičena obogatitev - prikrajšanje - povečana vrednost nepremičnine - vlaganja v nepremičnino - metoda primerljivih prodaj - stroškovna metoda - adaptacija nepremičine - upoštevanje napotkov višjega sodišča - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ponovno dokazovanje z izvedencem - mnenje izvedenca - hitrost in ekonomičnost postopka - dopolnitev dokaznega postopka po napotilih sodišča druge stopnje
Stroškovna metoda vrednotenja vlaganj odraža vrnitveni princip neupravičene obogatitve in ne zakonsko uveljavljenega obogatitvenega principa.
Sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni vezano na materialnopravna stališča, ki jih je zavzelo pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu. Tudi v novi odločbi lahko vztraja pri svojem materialnopravnem stališču, mora pa ugotoviti vsa tista dejstva, ki so po presoji pritožbenega sodišča odločilna, in s tem omogočiti morebitno spremembo sodbe v pritožbenem postopku.
Zadeva je bila vrnjena sodišču prve stopnje, ki bo lahko hitreje in enostavneje odpravilo ugotovljeno pomanjkljivost, kajti dokazovanje z izvedencem je praviloma zahtevnejše (po vsebini in trajanju) od zaslišanja strank in prič ali branja dokaznih listin.
ZObr člen 45. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11. ZSPJS-UPB13 člen 3, 3/5.
vojak - dodatek za vodenje in poveljevanje - poveljnik
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil tožnik vodja svoje skupine in ji je poveljeval, vendar pa do dodatka po 11. členu Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami ni bil upravičen, ker ni bil imenovan na poveljniško dolžnost po 45. členu ZObr, pa tudi ne na katero drugo dolžnost iz 11. člena Uredbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019899
ZPP člen 212, 285. OZ člen 633.
pogodba o delu - nekvalitetno izvedena dela - količinski manjko - trditvena podlaga - pomanjkljiva trditvena podlaga - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - obvestilo o napaki - materialno procesno vodstvo - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče
Materialno procesno vodstvo ni potrebno, če stranko na pomanjkljivost pravno relevantnih navedb oziroma dokazov opozori že nasprotna stranka. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da zaslišanja predlaganih prič ni izvedlo zaradi pomanjkljive trditvene podlage.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-8, 356. ZD člen 77, 210.
pravnomočnost - res iudicata - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - uničenje oporoke
Ker je v izreku sodbe, s katerim je bilo odločeno o veljavnosti oporoke, omenjena druga oporoka oziroma dodatek prve, te pravnomočne sodbe o poznejšem dodatku k oporoki ni mogoče šteti za odločitev o veljavnosti prve oporoke. Ne gre za že razsojeno stvar.
ZPP člen 7, 212, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
trditvena podlaga tožbe - plačilo komunalnih storitev - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
S tem, ko je sodišče tožbo štelo za nesklepčno, je tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in mu kršilo pravico do izjave v postopku. Gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je narekovala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
pogodbena kazen - pogodbena kazen za primer zamude z izpolnitvijo obveznosti - pravilna izpolnitev obveznosti - razlaga jasnih pogodbenih določil
Ker je bila pogodbena kazen dogovorjena za primer zamude s pravilno izpolnitvijo (četrti odstavek 251. člena OZ) in ne za primer neizpolnitve obveznosti (prvi odstavek 251. člena OZ), se tožeča stranka neutemeljeno sklicuje na določbo drugega odstavka 251. člena OZ. Po navedeni določbi namreč pravico zahtevati izpolnitev obveznosti izgubi, kdor je zahteval plačilo pogodbene kazni. Vendar to velja zgolj v primeru, če je kazen dogovorjena za primer neizpolnitve obveznosti in lahko upnik zahteva bodisi izpolnitev obveznosti bodisi pogodbeno kazen.
Jasno pogodbeno določilo se mora uporabiti tako, kot se glasi.
dokazovanje - dokazna ocena izpovedbe strank in priče
Priznanje prič iz predhodnih postopkov, čeprav za isto ali podobno opisano kaznivo dejanje, kot procesno dejstvo, ne more imeti vnaprejšnje prednosti pred neposrednimi izpovedbami teh prič v drugem postopku. Prej obratno. Izpovedbe prič so temelj, ki ga je nato ocenjevati skupaj z dejstvom, da so priče nekaj, kar so v tem postopku potrdile ali zanikale, v predhodnem postopku kot obdolženci ali obdolženke priznale.