neupravičena obogatitev - prikrajšanje - povečana vrednost nepremičnine - vlaganja v nepremičnino - metoda primerljivih prodaj - stroškovna metoda - adaptacija nepremičine - upoštevanje napotkov višjega sodišča - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ponovno dokazovanje z izvedencem - mnenje izvedenca - hitrost in ekonomičnost postopka - dopolnitev dokaznega postopka po napotilih sodišča druge stopnje
Stroškovna metoda vrednotenja vlaganj odraža vrnitveni princip neupravičene obogatitve in ne zakonsko uveljavljenega obogatitvenega principa.
Sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni vezano na materialnopravna stališča, ki jih je zavzelo pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu. Tudi v novi odločbi lahko vztraja pri svojem materialnopravnem stališču, mora pa ugotoviti vsa tista dejstva, ki so po presoji pritožbenega sodišča odločilna, in s tem omogočiti morebitno spremembo sodbe v pritožbenem postopku.
Zadeva je bila vrnjena sodišču prve stopnje, ki bo lahko hitreje in enostavneje odpravilo ugotovljeno pomanjkljivost, kajti dokazovanje z izvedencem je praviloma zahtevnejše (po vsebini in trajanju) od zaslišanja strank in prič ali branja dokaznih listin.
Sprejeta odločitev je posledica tožničine opustitve plačila dolžne sodne takse, potem ko njenega plačila ni bila oproščena, ter temelji na določilu tretjega odstavka 105.a člena ZPP. S pritožbenimi navedbami, s katerimi napada odločitev sodišča glede zavrnitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks, tožnica v pritožbenem postopku zoper izpodbijani sklep ne more več uspeti.
ZPP člen 7, 212, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
trditvena podlaga tožbe - plačilo komunalnih storitev - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
S tem, ko je sodišče tožbo štelo za nesklepčno, je tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in mu kršilo pravico do izjave v postopku. Gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je narekovala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
starostna pokojnina - izpolnitev pogoja pokojninske dobe
Sodišče prve stopnje je upoštevalo stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da zavarovanec, ki je zavarovan na podlagi delovnega razmerja, hkrati tudi družbenik in poslovodna oseba, ne sme biti razlog za drugačno obravnavo razmerja do drugih zaposlenih, ter pravilno zaključilo, da toženec tožnici v pokojninsko dobo neupravičeno ni štel le obdobja od 15. 12. 2011 do 31. 12. 2011, čeprav niso bili plačani prispevki, saj je bila tožnica v tem obdobju že prijavljena v zavarovanje s podlago 001. Ker pa je ugotovilo, da tudi z upoštevanjem dodatne dobe od 15. 12. 2011 do 31. 12. 2011 tožnica ne bi izpolnila pogoja pokojninske dobe 38 let, je utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo.
Za presojo, ali je izpodbijana odločitev o prekinitvi postopka utemeljena, je ključno, ali je zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja odločitev o zakonitosti odpovedi zakupne pogodbe s strani tožeče stranke z dne 25. 1. 2016 predhodno vprašanje za odločitev o tožbenem zahtevku v tej pravdi, pravilen (ali ne). V kolikor je pravilen, pa je (bila) odločitev, ali bo samo reševalo predhodno vprašanje ali ne, v dispoziciji sodišča prve stopnje (in ne strank).
Pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec pred smrtjo preživljal, so eksplicitno določeni le kot upravičenci do družinske pokojnine v 1. odstavku 55. člena ZPIZ-2. V 3. alineji 1. odstavka 53. člena ZPIZ-2 pa pastorki niti druge osebe iz 1. odstavka 55. člena ZPIZ-2 niso vključene med osebe, v razmerju do katerih bi lahko vdova pridobila pravico do vdovske pokojnine. Stališče sodišča prve stopnje, da je vdovi mogoče priznati vdovsko pokojnino po otroku, ki ni njen otrok, temveč pastorek, torej otrok pokojnega moža, četudi ima do njega dolžnost preživljanja, je zmotno in zato ni sprejemljivo.
zdravljenje v tujini - pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v tujini
Tožnik je že pred operacijo vložil vlogo za odobritev zdravljenja v tujini in o taki vlogi tožena stranka v predsodnem postopku ni odločila ob sklicevanju, da je tožnik že pred prejemom odločbe že bil operiran v tujini. Tožnik je ravnal skladno z zakonom, saj je pravočasno (pred operativnim posegom) zahteval odobritev zdravljenja. Po opravljenem posegu pa je zahteval povrnitev stroškov zdravljenja. Tožniku ni mogoče očitati, da bi lahko vložil vlogo že nekaj časa pred predvidenim posegom, kot to izhaja iz obrazložitve izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke. Če odločba o odobritvi ni bila izdana, pa to ne pomeni, da tožnik ni upravičen do povračila stroškov operativnega posega v tujini. Tožena stranka bi v tem primeru morala zadevo presojati tako po določbi 44.a, 44.b in 44.c člena ZZVZZ.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožnik ni dokazal, kdo naj bi po njegovem mnenju opravil nedovoljeno sečnjo. Materialno dokazno breme ni bilo na tožniku, ampak na toženki, ki je v pobot uveljavljala odškodninsko terjatev proti tožniku. Toženka pa v pravdi dokaznega bremena ni zmogla, saj ni uspela dokazati, da je tožnik dodatno označeval drevesa, za katera naj bi naročil, da se posekajo. Toženka bi morala dokazati, da ji je tožnik povzročil škodo, šele nato pa bi tožnik moral dokazati, da je škoda nastala brez njegove krivde. Ni pa bil tožnik dolžan dokazovati, kdo naj bi opravil nedovoljeno sečnjo.
Ker je s pravnomočno vmesno sodbo ugotovljeno, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen, zaradi prekluzijskega učinka vmesne sodbe ni več mogoče obravnavati ugovorov, ki se nanašajo na podlago oziroma temelj zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00020447
ZOZP člen 8a, 8a/2, 8a/3, 19, 19/1. Druga Direktiva Sveta z dne 30. decembra 1983 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil člen 1, 1/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/14/ES z dne 11. maja 2005 o spremembi direktiv Sveta 72/166/EGS, 84/5/EGS, 88/357/EGS in 90/232/EGS ter Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/26/ES o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil člen 2, 6. OZ člen 154.
ZOZP v prvem odstavku 19. člena določa, da je obveznost zavarovalnice iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti omejena z zavarovalno vsoto, veljavno na dan škodnega dogodka, če z zavarovalno pogodbo ni dogovorjena višja vsota. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, je bila v času škodnega dogodka (9. 1. 2006) v istem členu ZOZP za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja, ki izvira iz posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev predpisana najnižja zavarovalna vsota 122.500.000,00 SIT5 (511.184,12 EUR). Sama revalorizacija teh zavarovalnih vsot (kar je enako veljalo tudi za neizkoriščene dele zavarovalnih vsot) pa je bila v času škodnega dogodka predvidena v drugem odstavku 8a. člena istega zakona, ki je določal, da se denarni zneski iz 19. člena ZOZP zvišajo, če se razmerje tolarja proti evru po srednjem tečaju Banke Slovenije spremeni tako, da so ti zneski preračunani v evre nižji od zneskov iz drugega odstavka 1. člena Druge direktive Sveta 84/5/EGS, kot tudi (v tretjem odstavku omenjenega člena), da zvišanje, ki je sorazmerno s spremembo navedenega tečajnega razmerja, objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije. Samo v tem pravnem okviru je torej možna (dopustna) revalorizacija zavarovalne vsote iz naslova obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti po zavarovalni polici.
Za spremembo vrste periodičnih dohodkov kot nastanek spremembe okoliščin v smislu 42. člena ZUPJS se lahko šteje le izplačilo novega periodičnega dohodka. Zgolj sprememba zavarovalne podlage iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe v delovno razmerje sama po sebi še ne more pomeniti takšne spremembe, ki bi lahko vplivala na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja in zaradi katere bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice po 42. in 42.a členu ZUPJS. Ker ima sprememba podlage zavarovanja iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe v delovno razmerje, za posledico tudi spremembo vrste periodičnega dohodka, torej iz dohodka iz naslova vodenja družbe v plačo, do spremembe okoliščin lahko pride šele pod pogojem izplačila novega periodičnega dohodka, torej plače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020655
ZPP člen 7, 151, 151/2, 285, 337, 337/1. ZIZ člen 46, 49, 49/1, 71, 80, 221, 221/1. ZOdvT člen 19.
odškodninska odgovornost izvršitelja - predlog za odlog izvršbe - izročitev in izpraznitev nepremičnine - izvršba na premičnine - deložacija - oprava izvršbe - neposredna dejanja izvršbe - omejitev izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - informativni dokaz - pritožbene novote - nagrada za narok - stroški odvetnika
V primeru, ko že nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, ni naloga sodišča, da spodbuja stranko, naj dopolni pomanjkljive navedbe. Takšno ravnanje sodišča bi preseglo okvir materialnega procesnega vodstva.
Sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo pravilno ni dopustilo zasliševanja drugega tožnika o dejstvih, ki v dokaznem predlogu za njegovo zaslišanje niso bila navedena, saj bi sicer kršilo načelo razpravnosti. Dostavka "kot doslej” pod dokaznimi predlogi v nekaterih nadaljnjih točkah tožbe in pripravljalnih vlogah, pa ni mogoče razlagati tako, da je tožeča stranka z njim zahteval izvedbo prej predlaganega zaslišanja drugega tožnika tudi za dokazovanje drugih zatrjevanih dejstev. Dokazni predlog "kot doslej” namreč sodišča ne zavezuje k izvedbi nobenega dokaza, saj ni navedeno, katero pravno relevantno dejstvo naj bi se dokazovalo z izvedbo posameznega dokaza.
Sklicevanje na vsebino drugih listin in dokumentov kot na lastne navedbe povzroča tako pri sodišču kot pri nasprotni stranki nejasnost in negotovost o vsebini trditvene podlage tožbe in dejanske podlage spora nasploh. Zato mora biti pristop k dovolitvi sklicevanja na priloge tožbe kot lastne navedbe stranke restriktiven. Ni namreč mogoče pričakovati od sodišča, da bo samo v listinski dokumentaciji iskalo in izluščilo, katera dejstva bi utegnila biti relevantna za odločitev v sporu. S tem bi sodišče prevzelo vlogo stranke in samo, morda celo mimo volje stranke, oblikovalo dejansko podlago spora, obenem pa bi onemogočilo nasprotni stranki izjaviti se o relevantnih dejstvih, saj ji ne bi bilo znano, katera iz listin, ki so predložene kot dokaz, bo sodišče sploh prepoznalo kot taka.
Manjkajočih trditev ne more nadomestiti izvedba dokaza - postavitev izvedenca ustrezne stroke. Dokaz s postavitvijo izvedenca ni namenjen odkrivanju spornih pravno relevantnih dejstev, temveč zgolj ugotavljanju obstoja pravočasno zatrjevanih dejstev. Tako imenovani poizvedovalni (informativni) dokaz, ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve, ni dovoljen.
O dolžnikovem predlogu za odlog izvršbe ne odloča izvršitelj, pač pa izvršilno sodišče, pri čemer sama vložitev predloga za odlog izvršbe v nobenem primeru ne zadrži izvršbe.
Sodišče prve stopnje drugemu tožencu utemeljeno ni priznalo stroškov zastopanja na poravnalnem naroku, saj je le-temu takoj sledil prvi narok za glavno obravnavo.
Odvetniški stroški se priznajo le, če je vlogo sestavil odvetnik.
ZDR-1 člen 164.. ZDR člen 166.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - bolniški stalež
Delodajalec je glede na 164. člen ZDR-1 dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizrabljeni letni dopust, če delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta objektivno ni mogel izvršiti, pri čemer se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Tožnik je bil v bolniškem staležu od 24. 12. 2013 pa vse do 6. 6. 2017, ko mu je delovno razmerje prenehalo zaradi uveljavitve pravice do invalidske pokojnine, zato do konca referenčnega obdobja (ki ga določa ZDR-1 do 31. 12. v naslednjem letu) objektivno ni mogel izkoristiti dopusta za leto 2014 in 2015. Za to ni imel priložnosti, ker je bil v bolniškem staležu celotno referenčno obdobje za koriščenje letnega dopusta za navedeni leti, tega pa ni mogel predvideti. Tožnik je tako upravičen do nadomestila za neizrabljeni letni dopust za leti 2014 in 2015.
ZPP člen 318, 318/1, 318/2, 318/3, 337, 337/3, 338, 338/2.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - priznanje dejstev - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljeni pritožbeni razlogi - obseg izpodbijanja zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - prepozen ugovor zastaranja
Ker toženec ni odgovoril na tožbo, njegova pasivnost pomeni priznanje tožničinih dejanskih navedb. Sodišče prve stopnje je zato kot podlago zamudne sodbe upoštevalo takšno dejansko stanje, kot je bilo zatrjevano v tožbi. Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP).
Le verjetno izkazani priliv denarnih sredstev v obdobju, ki je odločilno za presojo dolžnikove trajnejše nelikvidnosti, lahko vpliva na presojo dolžnikove likvidnosti.
odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - soprispevek oškodovanca - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - povrnitev stroškov brezplačne pravne pomoči
Verbalno izzivanje oziroma besedni prepir, razen v izjemnih primerih (ko gre za izzivanje k telesnemu napadu), ni opravičilo za telesno obračunavanje.
Sama kršitev osebnostne pravice ni zadostna podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine, ampak se morajo njene posledice pokazati v obliki duševnih bolečin. Denarna odškodnina se priznava le, kadar stopnja in trajanje duševnih bolečin opravičujejo, da se na ta način vzpostavi porušeno oškodovančevo psihično ravnovesje. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju trditvene podlage tožnika in njegove izpovedbe pravilno ocenilo, da je šlo pri tožniku za kratkotrajno prizadetost (v trenutku izreka spornih besed), ki ni porušila njegovega psihičnega ravnovesja.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - kaznivo dejanje goljufije
V nasprotju z zmotnim prepričanjem pritožbe, da negativna ocena sodišča prve stopnje temelji izključno na dejstvu večkratnih obsodb, pa je prvostopno sodišče pri svoji presoji pravilno upoštevalo tudi dejstvo, da je obsojencu v obravnavani zadevi že poklonilo zaupanje in mu izreklo kazensko sankcijo opominjevalne narave, pri tem pa rok za izpolnitev posebnega pogoja kar dvakrat podaljšalo, vendar to pri obsojencu ni doseglo namena kaznovanja, saj mu je bila kasneje zaradi neizpolnitve posebnega pogoja pogojna obsodba preklicana.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00020247
ZZZDR člen 124, 124/2, 133. OZ člen 190, 191, 346, 358, 358-3. ZPP člen 319, 319/3. ZBPP člen 46.
plačilo domske oskrbe - preživninska obveznost otrok do staršev - povračilni zahtevek - verzijski zahtevek preživninskega upravičenca - ugovor zastaranja - trditvena in dokazna podlaga - neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek - pobotni ugovor - ugovor litispendence - skrbništvo
Tožbene trditve o doplačevanju stroškov oskrbnine zapustnice zaradi ohranitve njenega premoženja, ker bi bile sicer z njim poplačane terjatve socialne ustanove za oskrbo zapustnice, kažejo na terjatev tožnikov do pokojne zapustnice oziroma na kondikcijski zahtevek zaradi podlage, ki se ni uresničila, oziroma je kasneje odpadla. Pravni temelj tožbenega zahtevka je v določbah OZ o neupravičeni pridobitvi in ne v določbah ZZZDR o preživljanju staršev, kot je zmotno ocenilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL00020284
ZPP člen 189, 189/3. ODZ člen 732.
ugotovitvena tožba - dopustnost ugotovitvene tožbe - obstoj solastninske pravice - tožba na ugotovitev obstoja solastninske pravice - obstoj pravde - litispendenca - istovetnost tožbenega zahtevka - istovetnost pravdnih strank - denacionalizacija - denacionalizacijski postopek - pasivna legitimacija - zavezanec za plačilo odškodnine - denacionalizacijski zavezanec - sklep o dedovanju - dedič
Za dopustnost ugotovitvene tožbe mora tožnik izkazati, da je njegov pravni položaj ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja, ta negotovost pa je posledica ravnanja tožene stranke, in nima učinkovitejšega pravnega sredstva za zavarovanje svojega pravnega položaja.
Tožena stranka v denacionalizacijskem postopku tožniku odreka izplačilo odškodnine, ker naj bi bila zakonita lastnica premoženja v času nacionalizacije tožnikova teta. S tem je izpolnjena predpostavka ogroženosti tožnikovega pravnega položaja glede določenega pravnega razmerja zaradi negotovosti, ki je posledica ravnanja tožene stranke.