delovni čas - dodatek za nadurno delo - mobilni delavec - voznik tovornega vozila - čas razpoložljivosti - plača
Čas razpoložljivosti po 3. členu ZDCOPMD je izrecno izvzet iz delovnega časa mobilnih delavcev. Čas razpoložljivosti za mobilne delavce, ki vozijo v posadki (kot tožnik) pa po 2.b točki tretjega odstavka 3. člena ZDCOPMD pomeni čas sedenja ob vozniku.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-8, 356. ZD člen 77, 210.
pravnomočnost - res iudicata - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - uničenje oporoke
Ker je v izreku sodbe, s katerim je bilo odločeno o veljavnosti oporoke, omenjena druga oporoka oziroma dodatek prve, te pravnomočne sodbe o poznejšem dodatku k oporoki ni mogoče šteti za odločitev o veljavnosti prve oporoke. Ne gre za že razsojeno stvar.
starostna pokojnina - izpolnitev pogoja pokojninske dobe
Sodišče prve stopnje je upoštevalo stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da zavarovanec, ki je zavarovan na podlagi delovnega razmerja, hkrati tudi družbenik in poslovodna oseba, ne sme biti razlog za drugačno obravnavo razmerja do drugih zaposlenih, ter pravilno zaključilo, da toženec tožnici v pokojninsko dobo neupravičeno ni štel le obdobja od 15. 12. 2011 do 31. 12. 2011, čeprav niso bili plačani prispevki, saj je bila tožnica v tem obdobju že prijavljena v zavarovanje s podlago 001. Ker pa je ugotovilo, da tudi z upoštevanjem dodatne dobe od 15. 12. 2011 do 31. 12. 2011 tožnica ne bi izpolnila pogoja pokojninske dobe 38 let, je utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00020734
ZPP člen 7, 212, 285. OZ člen 198. ZLNDL člen 3, 4.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - uporabnina - vključitev nepremičnine v otvoritveno bilanco podjetja - pravica uporabe nepremičnine - obstoj posesti - pridobitev lastninske pravice - trditvena podlaga - trditveno breme - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
Sodba presenečenja bi bila izkazana, če bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev v sporu bistvena povsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanju drugačne pravne ocene ne bi navajala, ker jih tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene. Tožnica je sama utemeljevala pridobitev lastninske pravice v postopku lastninskega preoblikovanja, na pomen ZLNDL pa je opozorila tudi tožena stranka v svoji pripravljalni vlogi. Na tej pravni podlagi je sodišče prve stopnje tudi odločalo o obstoju lastninske pravice. Očitek o pomanjkljivem procesnem vodstvu tako ni podan. Sodnikova „pomoč“ ne sme iti tako daleč, da bi se pretvoril v odvetnika stranke, s čimer bi bilo porušeno ravnovesje med procesnimi subjekti v pravdi. Pravdni stranki sta odgovorni, da o zadevi priskrbita ustrezno trditveno podlago in dokazno gradivo. Če stranka pri tem ne pokaže potrebne skrbnosti, nosi posledice.
Odsotnost trditev o posesti ob uveljavitvi ZLNDL onemogoča zaključek, da je imela tožeča stranka ob uveljavitvi ZLNDL pravico uporabe in da je posledično pridobila lastninsko pravico.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, povrniti pa ji mora vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
KZ-1 člen 241, 241/1.. ZDR-1 člen 20, 20/1, 110, 110/1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - seznanitev s kršitvijo
Seznanitev s sklepom o preiskavi sama po sebi (brez ustrezne dodatne utemeljitve) ne dokazuje, da je pristojna oseba že takrat ugotovila, da je delavec kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, kot tudi, da ima njegova kršitev vse znake kaznivega dejanja (upoštevajoč npr. kvaliteto dokazov, ki so bili navedeni v sklepu o preiskavi, dostopnost teh dokazov delodajalcu).
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - procesna sposobnost - opravljen pravniški državni izpit
Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka, pri tem pa ni niti navedel in tudi ne izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, kar je pogoj za vložitev takšnega predloga po četrtem odstavku 86. člena ZPP. Zato je predlog zakonito zavržen.
izvršba na nepremičnino - izpraznitev in izročitev nepremičnin - plačilo kupnine - obrazložitev - izselitev iz nepremičnine - zavezanec za izročitev nepremičnine - rok za izselitev - primeren rok
Glede ravnanja sodišča prve stopnje, ki je v obrazložitvi svojega sklepa zapisalo le, da je določilo rok za izselitev, je treba upoštevati, da gre le za vprašanje določitve paricijskega roka, torej postransko odločitev. Breme stranke je, da sodišču navede razloge, ki utemeljujejo določitev daljšega roka. Če stranka teh razlogov ne navede, tudi sodišče določitve dolžine roka ni dolžno posebej obrazložiti.
Pritožnika navajata, da izpodbijani sklep ni obrazložen glede pravočasnosti plačila kupnine. Na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP višje sodišče zatrjevano kršitev lahko odpravi, že zato pritožnik s tako pritožbo ne more uspeti.
Edina zavezanka za izročitev in izpraznitev nepremičnine je zastaviteljica, to je dolžnica.
oporočna razpolaganja - določitev dednih deležev - obseg zapuščine - sporazum o delitvi zapuščine - razlaga oporoke - oporočiteljev namen
Neutemeljeno je stališče obeh pritožb, da bi moralo sodišče prve stopnje v sklepu o dedovanju upoštevati v oporoki določeno fizično delitev nepremičnine. V času sestave oporoke zapustnik ni bil izključni lastnik hiše, zato je ni mogel razdeliti v naravi oziroma ni mogel s hišo kot celoto pravno veljavno razpolagati. Dokler je stvar v solastnini, solastnik tudi ne more imeti izključne lastninske pravice na posameznem delu stvari (v obravnavanem primeru na posameznem stanovanju v sporni hiši), zato tudi ne more prosto razpolagati s točno določenim (realnim) delom stvari.
Ker nepremičnine med dediče ni bilo mogoče razdeliti v naravi, je pristop sodišča prve stopnje, ki je realne dele nepremičnine (hiše), ki dedičem pripadajo po oporoki (denarno) ovrednotilo v razmerju do vrednosti celotne nepremičnine (hiše) in jim določilo dedne deleže v tem razmerju, glede na okoliščine primera še najbolj ustrezen.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu v izvršilnem postopku - izpraznitev nepremičnin - izpraznitev dela nepremičnine - solastniški delež na nepremičnini
Po oceni pritožbenega sodišča določba drugega odstavka 192. člena ZIZ zajema samo primere prodaje celotne nepremičnine oziroma primere, v katerih kupec postane izključni lastnik nepremičnine, ne pa tudi primere, ko se prodaja solastniški delež nepremičnine dolžnika in posledično dolžniku naloži izselitev in izpraznitev iz nepremičnine. Namen izvršilnega postopka je v čim hitrejšem poplačilu upnikove terjatve, določbe ZIZ-a pa nikjer ne omogočajo kontradiktornega postopka, v katerem bi se ugotavljalo, ali ima dolžnik po prodaji pravni naslov za bivanje v prodani nepremičnini.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00020185
ZIZ člen 272, 272/2. SPZ člen 88.
postopek za zavarovanje terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - ureditvena začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - postopek za dovolitev nujne poti - potrebna potna povezava z javno potjo - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - nastavitev ovire - onemogočen prehod - onemogočitev dostopa do nepremičnine
Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne povezave z javno cesto, ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da predlagateljica verjetnosti svoje terjatve ni izkazala že iz razloga, ker njena parcela vzdolž zahodne meje meji z javno potjo, kar ji omogoča dostop do javne poti neposredno z njene parcele.
Dejstvo, da parcela predlagateljice meji z javno potjo, samo po sebi še ne izkazuje, da terjatev predlagateljice ne obstoji. Sodišče prve stopnje mora še ugotoviti, ali je takšna povezava sploh izvedljiva, in če je, s kakšnimi stroški je povezana. Šele nato bo lahko ocenilo, ali je predlagateljica svojo terjatev, s stopnjo verjetnosti, izkazala.
Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da ni dvoma, da nastane škoda, ki ni nadomestljiva, če zaradi ovire ni mogoč dostop do hiše.
ZZ člen 65, 65/1, 65/3. OZ člen 416, 416/2. ZPSPP člen 27, 27/2, 29, 29/2.
najemno razmerje - prenehanje najemnega razmerja - izpraznitev nepremičnin - aktivna legitimacija - zavod - upravljanje nepremičnega premoženja države
Zavod, ki je upravljavec nepremičnega premoženja, je aktivno legitimiran tudi za vložitev tožbe za izpraznitev poslovnega prostora in njegovo izročitev v posest.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00028397
ZVPot člen 22, 23, 23/2, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - dolgoročni kredit v CHF - spremembe valutnih tečajev - pojasnilna dolžnost banke - pogodbeni pogoji - jezikovna nejasnost določil - nepošteni pogodbeni pogoji - vračilo kredita - dokaz z zaslišanjem prič - pravica do izjave - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - dobra vera - slaba vera banke - pravni interes - posojilo v tuji valuti - valutna klavzula - valutno tveganje - sklenitvena pogodbena faza - informacijska dolžnost banke - profesionalna skrbnost - nejasni pogodbeni pogoji - ničnost - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - predmet pogodbe - povprečni potrošnik - neizvedba dokaza - nepoštenost predmeta pogodbe - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - pojasnilna dolžnost - obseg pojasnilne dolžnosti
Pogodbeno določilo, da tožnika s podpisom obravnavane pogodbe izrecno potrjujeta, da sta seznanjena s tveganjem, ki izhaja iz vsake morebitne spremembe tečaja švicarskega franka do evra in lahko vpliva na njuno zmožnost vračanja tega kredita in da to tveganje v celoti prevzemata, ne zadostuje za izpolnitev pojasnilne dolžnosti banke. Iz te določbe namreč ne izhaja, kakšna je bila dejanska vsebina seznanitve in ali je ta tožnikoma omogočila ovrednotenje prevzetega tveganja. Odločilno ne more biti niti opozorilo notarja, ki je tožnika zgolj na načelni ravni opozoril na obveznosti, ki jih s kreditom prevzemata. Banka se pojasnilne dolžnosti tudi ne more razbremeniti z ugovorom, da stranka ni izrazila interesa za pridobitev relevantnih informacij. Podlage za sklep, da je toženka izpolnila svojo obveznosti iz konkretnega pogodbenega razmerja, ne dajejo niti javno dostopne informacije o tveganjih, ki jih potrošniki prevzemajo s sklenitvijo kreditnih pogodb v tuji valuti. Toženka je tista, ki je dolžna kreditojemalcu razkriti informacije o bančnem produktu, ki so bile znane njej kot strokovnjakinji na bančnem področju, zaradi česar je pravno nepomembno tudi sklicevanje na okoliščino, da je bila tožnikova mati bivša bančna uslužbenka.
Za ugotovitev vsebine danih pojasnil so pravno pomembne predvsem okoliščine sklepanja konkretne kreditne pogodbe. Vendar pa se svetovalec toženke konkretnega primera ni spomnil in je izpovedal, da je svojo pojasnilno dolžnost izpolnil na enak način kot običajno, tožnika pa sta z namenom dokazovanja običajnega obsega danih pojasnil priče predlagala, da toženka predloži seznam kreditojemalcev, ki so v letu 2007 in 2008 kot posamezniki sklenili kreditne pogodbe za stanovanjske kredite v isti poslovalnici kot tožnika in pri istem uslužbencu ter njihovo zaslišanje. Sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo niti se do njega ni opredelilo, s čimer je bila kršena pravica do izjave tožnikov.
ZPIZ-2 člen 183, 403.. ZPIZ-1 člen 143, 145, 147, 149, 454.
invalidnina za telesno okvaro - neprava obnova postopka
Pri razsoji konkretne zadeve je potrebno izhajati iz 403. člena ZPIZ-2, po katerem do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje TO, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Seznam TO) pravico do invalidnine pridobijo v skladu z določbami 143. do 145. in 147. do 149. člena ZPIZ-1, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen. Po definiciji iz 143. člena ZPIZ-1 je TO podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali okvara povzroča invalidnost ali ne. TO seveda ni mogoče ugotavljati neposredno po 1. odst. 143. člena ZPIZ-1, temveč le za stanja, pod pogoji in v višini, določeni v Seznamu TO, ki se še vedno uporablja. Za nadaljnjo uporabo Seznama TO ni bistveno, da ni bil realiziran 3. odst. 143. člena ZPIZ-1, ki je predvidel, da vrste in odstotke TO določi minister za delo po predhodnem mnenju ministra za zdravstvo, niti doslej 1. odst. 403. člena ZPIZ-2. Do sprejema novega splošnega pravnega akta se uporablja Seznam TO, kot je bilo določeno v 454. členu ZPIZ-1 in enako v 403. členu veljavnega ZPIZ-2.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00020247
ZZZDR člen 124, 124/2, 133. OZ člen 190, 191, 346, 358, 358-3. ZPP člen 319, 319/3. ZBPP člen 46.
plačilo domske oskrbe - preživninska obveznost otrok do staršev - povračilni zahtevek - verzijski zahtevek preživninskega upravičenca - ugovor zastaranja - trditvena in dokazna podlaga - neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek - pobotni ugovor - ugovor litispendence - skrbništvo
Tožbene trditve o doplačevanju stroškov oskrbnine zapustnice zaradi ohranitve njenega premoženja, ker bi bile sicer z njim poplačane terjatve socialne ustanove za oskrbo zapustnice, kažejo na terjatev tožnikov do pokojne zapustnice oziroma na kondikcijski zahtevek zaradi podlage, ki se ni uresničila, oziroma je kasneje odpadla. Pravni temelj tožbenega zahtevka je v določbah OZ o neupravičeni pridobitvi in ne v določbah ZZZDR o preživljanju staršev, kot je zmotno ocenilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL00020284
ZPP člen 189, 189/3. ODZ člen 732.
ugotovitvena tožba - dopustnost ugotovitvene tožbe - obstoj solastninske pravice - tožba na ugotovitev obstoja solastninske pravice - obstoj pravde - litispendenca - istovetnost tožbenega zahtevka - istovetnost pravdnih strank - denacionalizacija - denacionalizacijski postopek - pasivna legitimacija - zavezanec za plačilo odškodnine - denacionalizacijski zavezanec - sklep o dedovanju - dedič
Za dopustnost ugotovitvene tožbe mora tožnik izkazati, da je njegov pravni položaj ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja, ta negotovost pa je posledica ravnanja tožene stranke, in nima učinkovitejšega pravnega sredstva za zavarovanje svojega pravnega položaja.
Tožena stranka v denacionalizacijskem postopku tožniku odreka izplačilo odškodnine, ker naj bi bila zakonita lastnica premoženja v času nacionalizacije tožnikova teta. S tem je izpolnjena predpostavka ogroženosti tožnikovega pravnega položaja glede določenega pravnega razmerja zaradi negotovosti, ki je posledica ravnanja tožene stranke.
ZKP ne ureja možnosti pritožbe zoper sklepe višjega sodišča, temveč le zoper sodbo sodišča druge stopnje, primeri, v katerih je taka možnost podana pa so izrecno našteti v 398. členu ZKP.
ZPP člen 318, 318/1, 318/2, 318/3, 337, 337/3, 338, 338/2.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - priznanje dejstev - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljeni pritožbeni razlogi - obseg izpodbijanja zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - prepozen ugovor zastaranja
Ker toženec ni odgovoril na tožbo, njegova pasivnost pomeni priznanje tožničinih dejanskih navedb. Sodišče prve stopnje je zato kot podlago zamudne sodbe upoštevalo takšno dejansko stanje, kot je bilo zatrjevano v tožbi. Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP).