CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020655
ZPP člen 7, 151, 151/2, 285, 337, 337/1. ZIZ člen 46, 49, 49/1, 71, 80, 221, 221/1. ZOdvT člen 19.
odškodninska odgovornost izvršitelja - predlog za odlog izvršbe - izročitev in izpraznitev nepremičnine - izvršba na premičnine - deložacija - oprava izvršbe - neposredna dejanja izvršbe - omejitev izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - informativni dokaz - pritožbene novote - nagrada za narok - stroški odvetnika
V primeru, ko že nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, ni naloga sodišča, da spodbuja stranko, naj dopolni pomanjkljive navedbe. Takšno ravnanje sodišča bi preseglo okvir materialnega procesnega vodstva.
Sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo pravilno ni dopustilo zasliševanja drugega tožnika o dejstvih, ki v dokaznem predlogu za njegovo zaslišanje niso bila navedena, saj bi sicer kršilo načelo razpravnosti. Dostavka "kot doslej” pod dokaznimi predlogi v nekaterih nadaljnjih točkah tožbe in pripravljalnih vlogah, pa ni mogoče razlagati tako, da je tožeča stranka z njim zahteval izvedbo prej predlaganega zaslišanja drugega tožnika tudi za dokazovanje drugih zatrjevanih dejstev. Dokazni predlog "kot doslej” namreč sodišča ne zavezuje k izvedbi nobenega dokaza, saj ni navedeno, katero pravno relevantno dejstvo naj bi se dokazovalo z izvedbo posameznega dokaza.
Sklicevanje na vsebino drugih listin in dokumentov kot na lastne navedbe povzroča tako pri sodišču kot pri nasprotni stranki nejasnost in negotovost o vsebini trditvene podlage tožbe in dejanske podlage spora nasploh. Zato mora biti pristop k dovolitvi sklicevanja na priloge tožbe kot lastne navedbe stranke restriktiven. Ni namreč mogoče pričakovati od sodišča, da bo samo v listinski dokumentaciji iskalo in izluščilo, katera dejstva bi utegnila biti relevantna za odločitev v sporu. S tem bi sodišče prevzelo vlogo stranke in samo, morda celo mimo volje stranke, oblikovalo dejansko podlago spora, obenem pa bi onemogočilo nasprotni stranki izjaviti se o relevantnih dejstvih, saj ji ne bi bilo znano, katera iz listin, ki so predložene kot dokaz, bo sodišče sploh prepoznalo kot taka.
Manjkajočih trditev ne more nadomestiti izvedba dokaza - postavitev izvedenca ustrezne stroke. Dokaz s postavitvijo izvedenca ni namenjen odkrivanju spornih pravno relevantnih dejstev, temveč zgolj ugotavljanju obstoja pravočasno zatrjevanih dejstev. Tako imenovani poizvedovalni (informativni) dokaz, ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve, ni dovoljen.
O dolžnikovem predlogu za odlog izvršbe ne odloča izvršitelj, pač pa izvršilno sodišče, pri čemer sama vložitev predloga za odlog izvršbe v nobenem primeru ne zadrži izvršbe.
Sodišče prve stopnje drugemu tožencu utemeljeno ni priznalo stroškov zastopanja na poravnalnem naroku, saj je le-temu takoj sledil prvi narok za glavno obravnavo.
Odvetniški stroški se priznajo le, če je vlogo sestavil odvetnik.
ZObr člen 45. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11. ZSPJS-UPB13 člen 3, 3/5.
vojak - dodatek za vodenje in poveljevanje - poveljnik
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil tožnik vodja svoje skupine in ji je poveljeval, vendar pa do dodatka po 11. členu Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami ni bil upravičen, ker ni bil imenovan na poveljniško dolžnost po 45. členu ZObr, pa tudi ne na katero drugo dolžnost iz 11. člena Uredbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019899
ZPP člen 212, 285. OZ člen 633.
pogodba o delu - nekvalitetno izvedena dela - količinski manjko - trditvena podlaga - pomanjkljiva trditvena podlaga - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - obvestilo o napaki - materialno procesno vodstvo - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče
Materialno procesno vodstvo ni potrebno, če stranko na pomanjkljivost pravno relevantnih navedb oziroma dokazov opozori že nasprotna stranka. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da zaslišanja predlaganih prič ni izvedlo zaradi pomanjkljive trditvene podlage.
ZKP ne ureja možnosti pritožbe zoper sklepe višjega sodišča, temveč le zoper sodbo sodišča druge stopnje, primeri, v katerih je taka možnost podana pa so izrecno našteti v 398. členu ZKP.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-8, 356. ZD člen 77, 210.
pravnomočnost - res iudicata - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - uničenje oporoke
Ker je v izreku sodbe, s katerim je bilo odločeno o veljavnosti oporoke, omenjena druga oporoka oziroma dodatek prve, te pravnomočne sodbe o poznejšem dodatku k oporoki ni mogoče šteti za odločitev o veljavnosti prve oporoke. Ne gre za že razsojeno stvar.
odločitev o pravdnih stroških - priglasitev stroškov v postopku - ekonomski interes - pravni interes - pravni interes za sodno varstvo - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je obstoj pravnega interesa osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe ter vseh rednih in izrednih pravnih sredstev. Ker si deseti toženec s tu obravnavano pritožbo svojega pravnega in ekonomskega položaja ne bi mogel izboljšati, ker mu je sodišče že priznalo višje stroške, kot jih je priglasil naknadno in kot bi jih lahko priznalo sodišče, če bi o njih v primeru razveljavitve izpodbijanega sklepa ponovno odločalo, je bilo treba njegovo pritožbo zavreči kot nedovoljeno (352. člen ZPP).
Sprejeta odločitev je posledica tožničine opustitve plačila dolžne sodne takse, potem ko njenega plačila ni bila oproščena, ter temelji na določilu tretjega odstavka 105.a člena ZPP. S pritožbenimi navedbami, s katerimi napada odločitev sodišča glede zavrnitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks, tožnica v pritožbenem postopku zoper izpodbijani sklep ne more več uspeti.
neupravičena obogatitev - prikrajšanje - povečana vrednost nepremičnine - vlaganja v nepremičnino - metoda primerljivih prodaj - stroškovna metoda - adaptacija nepremičine - upoštevanje napotkov višjega sodišča - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ponovno dokazovanje z izvedencem - mnenje izvedenca - hitrost in ekonomičnost postopka - dopolnitev dokaznega postopka po napotilih sodišča druge stopnje
Stroškovna metoda vrednotenja vlaganj odraža vrnitveni princip neupravičene obogatitve in ne zakonsko uveljavljenega obogatitvenega principa.
Sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni vezano na materialnopravna stališča, ki jih je zavzelo pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu. Tudi v novi odločbi lahko vztraja pri svojem materialnopravnem stališču, mora pa ugotoviti vsa tista dejstva, ki so po presoji pritožbenega sodišča odločilna, in s tem omogočiti morebitno spremembo sodbe v pritožbenem postopku.
Zadeva je bila vrnjena sodišču prve stopnje, ki bo lahko hitreje in enostavneje odpravilo ugotovljeno pomanjkljivost, kajti dokazovanje z izvedencem je praviloma zahtevnejše (po vsebini in trajanju) od zaslišanja strank in prič ali branja dokaznih listin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00021528
OZ člen 131, 131/2, 153, 153/2, 153/3, 180, 180/3. ZPP člen 337, 337/1.
odškodninska odgovornost voznika avtomobila - objektivna odškodninska odgovornost voznika avtomobila - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - trajnejša življenjska skupnost - obstoj trajnejše življenjske skupnosti - skupno bivanje - pomoč družinskega člana - soprispevek oškodovanca - pritožbene novote
Tožnik je nedvomno dokazal, da je zaradi bolezni za brata skrbel in mu izdatno pomagal, vendar je pravno odločilna okoliščina, ki onemogoča zaključek o trajnejši življenjski skupnosti med bratoma, dejstvo, da tudi po njegovi bolezni nista bivala v eni življenjski skupnosti, pač pa tožnik s svojo družino, pokojni brat pa je bival sam. Zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi tožnikovega zahtevka za plačilo denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi bratove smrti.
Tožnik je sam v večjem deležu kot voznik osebnega vozila prispeval k nezgodi (60 %), saj je povzročil nevarno prometno situacijo in huje kršil cestno-prometne predpise s tem, ko je hodil ponoči, izven naselja, po desni strani vozišča (0,9 m od roba) regionalne ceste, pri tem pa je bil oblečen v temna oblačila in ni uporabljal odsevnih teles. Zavarovanec toženke je sicer vozil pravilno, z nižjo hitrostjo od dovoljene, a objektivne odgovornosti tožene stranke ni mogoče v celoti izključiti že zato, ker prisotnost pešca na vozišču, čeprav izven naselja in ponoči, ne more biti v celoti nepričakovana in objektivno nepredvidljiva.
Procesna ravnanja tožilstva (oziroma v tem primeru bolje opustitev procesnih dejanj tožilstva) in nadalje predvsem procesna dejanja sodišča je treba presojati kot celoto tudi z vidika spoštovanja temeljnega načela kazenskega postopka, to je načela akuzatornosti, ki predstavlja obligatorno procesno predpostavko kazenskega postopka, kršitev tega načela pa posledično pomeni tudi kršitev ustavnih pravic obdolžencev, kot utemeljeno navajajo zagovorniki. Tradicionalno akuzatorno oziroma obtožno načelo nemo iudex sine actore, kot izhodišče oziroma procesna predpostavka, ki pomeni eksistenčno vezanost postopka na zahtevo upravičenega tožilca, je uzakonjeno v prvem odstavku 19. člena ZKP. Izhaja iz pravice do poštenega postopka, zagotovljene z ustavnim načelom pravnih jamstev v kazenskem postopku po 29. členu Ustave in enakega varstva pravic oziroma zahteve po enakosti orožij iz 22. člena Ustave, pomeni pa tudi jamstvo nepristranskosti sodišča iz 23. člena Ustave.
obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje stranke - trditveno in dokazno breme - javno objavljeni podatki
Tudi po presoji pritožbenega sodišča, upoštevaje podatke iz zadnjega letnega poročila tožene stranke, zgolj navedbe tožene stranke v smislu, da ti podatki niso več aktualni, ne dajejo podlage za zaključek, da so podani pogoji za obročno plačilo sodne takse. Če je torej tožena stranka želela izkazati drugačno (slabše) premoženjsko in finančno stanje, kot izhaja iz posredovanih podatkov, bi morala že v predlogu za svoje trditve o slabšem premoženjskem stanju ponuditi ustrezne dokaze. Tudi za odločanje o predlogu za taksne olajšave namreč velja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena.
ZPP člen 318, 318/1, 318/2, 318/3, 337, 337/3, 338, 338/2.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - priznanje dejstev - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljeni pritožbeni razlogi - obseg izpodbijanja zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - prepozen ugovor zastaranja
Ker toženec ni odgovoril na tožbo, njegova pasivnost pomeni priznanje tožničinih dejanskih navedb. Sodišče prve stopnje je zato kot podlago zamudne sodbe upoštevalo takšno dejansko stanje, kot je bilo zatrjevano v tožbi. Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP).
delovni čas - dodatek za nadurno delo - mobilni delavec - voznik tovornega vozila - čas razpoložljivosti - plača
Čas razpoložljivosti po 3. členu ZDCOPMD je izrecno izvzet iz delovnega časa mobilnih delavcev. Čas razpoložljivosti za mobilne delavce, ki vozijo v posadki (kot tožnik) pa po 2.b točki tretjega odstavka 3. člena ZDCOPMD pomeni čas sedenja ob vozniku.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - konkretizacija zakonskih znakov
Prikrajšanje delavca za pravico, ki mu pripada (kot to izpostavlja pritožba), je namreč zakonski znak očitanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. člena KZ-1, medtem ko je kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1 (ki je veljalo v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja, torej pred uveljavitvijo novele KZ-1E) storjeno, če ima dejanje iz prvega odstavka za posledico nezakonito prenehanje delovnega razmerja, neupravičeno neizplačilo treh zaporednih plač ali izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov. Opis dejanja iz obtožnega predloga državne tožilke pa ne vsebuje konkretizacije zakonskega znaka neupravičenega neizplačila treh zaporednih plač, kot to skuša prikazati pritožba. Iz opisa namreč niti ne izhaja, da obdolženec v nasprotju s predpisi delavcem ni izplačal plač za posamezno obdobje. Šele na podlagi tako oblikovanega konkretnega dejanskega stana, bi lahko sodišče prve stopnje presodilo, ali je podan tudi abstraktni dejanski stan neupravičeno neizplačilo treh zaporednih plač, ki je (kot alternativno določen zakonski znak) potreben za kvalificirano obliko kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev iz drugega odstavka 196. člena KZ-1. Da bi v konkretnem primeru morebiti šlo za izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, pa pritožba niti ne zatrjuje.
ZPP člen 7, 212, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
trditvena podlaga tožbe - plačilo komunalnih storitev - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
S tem, ko je sodišče tožbo štelo za nesklepčno, je tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in mu kršilo pravico do izjave v postopku. Gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je narekovala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00020447
ZOZP člen 8a, 8a/2, 8a/3, 19, 19/1. Druga Direktiva Sveta z dne 30. decembra 1983 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil člen 1, 1/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/14/ES z dne 11. maja 2005 o spremembi direktiv Sveta 72/166/EGS, 84/5/EGS, 88/357/EGS in 90/232/EGS ter Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/26/ES o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil člen 2, 6. OZ člen 154.
ZOZP v prvem odstavku 19. člena določa, da je obveznost zavarovalnice iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti omejena z zavarovalno vsoto, veljavno na dan škodnega dogodka, če z zavarovalno pogodbo ni dogovorjena višja vsota. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, je bila v času škodnega dogodka (9. 1. 2006) v istem členu ZOZP za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja, ki izvira iz posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev predpisana najnižja zavarovalna vsota 122.500.000,00 SIT5 (511.184,12 EUR). Sama revalorizacija teh zavarovalnih vsot (kar je enako veljalo tudi za neizkoriščene dele zavarovalnih vsot) pa je bila v času škodnega dogodka predvidena v drugem odstavku 8a. člena istega zakona, ki je določal, da se denarni zneski iz 19. člena ZOZP zvišajo, če se razmerje tolarja proti evru po srednjem tečaju Banke Slovenije spremeni tako, da so ti zneski preračunani v evre nižji od zneskov iz drugega odstavka 1. člena Druge direktive Sveta 84/5/EGS, kot tudi (v tretjem odstavku omenjenega člena), da zvišanje, ki je sorazmerno s spremembo navedenega tečajnega razmerja, objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije. Samo v tem pravnem okviru je torej možna (dopustna) revalorizacija zavarovalne vsote iz naslova obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti po zavarovalni polici.
Za presojo, ali je izpodbijana odločitev o prekinitvi postopka utemeljena, je ključno, ali je zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja odločitev o zakonitosti odpovedi zakupne pogodbe s strani tožeče stranke z dne 25. 1. 2016 predhodno vprašanje za odločitev o tožbenem zahtevku v tej pravdi, pravilen (ali ne). V kolikor je pravilen, pa je (bila) odločitev, ali bo samo reševalo predhodno vprašanje ali ne, v dispoziciji sodišča prve stopnje (in ne strank).
neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - trditveno in dokazno breme - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - obstoj terjatev - odstop terjatev - stranski intervenient
Tožena stranka je šele na naroku za glavno obravnavo 16. 12. 2015 prvič trdila, da so bile predmet odstopa vse vtoževane terjatve, vendar navedenega ni konkretizirala upoštevaje, da je pred tem trditve o odstopu vtoževanih terjatev podal le stranski intervenient na njeni strani, pri čemer je trdil le, da so bile predmet odstopa zgolj nekatere vtoževane terjatve. Upoštevaje navedene okoliščine je zmoten zaključek sodišča prve stopnje o prevalitvi trditvenega in dokaznega bremena, da vtoževane terjatve niso bile predmet odstopov, na tožečo stranko.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00020247
ZZZDR člen 124, 124/2, 133. OZ člen 190, 191, 346, 358, 358-3. ZPP člen 319, 319/3. ZBPP člen 46.
plačilo domske oskrbe - preživninska obveznost otrok do staršev - povračilni zahtevek - verzijski zahtevek preživninskega upravičenca - ugovor zastaranja - trditvena in dokazna podlaga - neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek - pobotni ugovor - ugovor litispendence - skrbništvo
Tožbene trditve o doplačevanju stroškov oskrbnine zapustnice zaradi ohranitve njenega premoženja, ker bi bile sicer z njim poplačane terjatve socialne ustanove za oskrbo zapustnice, kažejo na terjatev tožnikov do pokojne zapustnice oziroma na kondikcijski zahtevek zaradi podlage, ki se ni uresničila, oziroma je kasneje odpadla. Pravni temelj tožbenega zahtevka je v določbah OZ o neupravičeni pridobitvi in ne v določbah ZZZDR o preživljanju staršev, kot je zmotno ocenilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL00020284
ZPP člen 189, 189/3. ODZ člen 732.
ugotovitvena tožba - dopustnost ugotovitvene tožbe - obstoj solastninske pravice - tožba na ugotovitev obstoja solastninske pravice - obstoj pravde - litispendenca - istovetnost tožbenega zahtevka - istovetnost pravdnih strank - denacionalizacija - denacionalizacijski postopek - pasivna legitimacija - zavezanec za plačilo odškodnine - denacionalizacijski zavezanec - sklep o dedovanju - dedič
Za dopustnost ugotovitvene tožbe mora tožnik izkazati, da je njegov pravni položaj ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja, ta negotovost pa je posledica ravnanja tožene stranke, in nima učinkovitejšega pravnega sredstva za zavarovanje svojega pravnega položaja.
Tožena stranka v denacionalizacijskem postopku tožniku odreka izplačilo odškodnine, ker naj bi bila zakonita lastnica premoženja v času nacionalizacije tožnikova teta. S tem je izpolnjena predpostavka ogroženosti tožnikovega pravnega položaja glede določenega pravnega razmerja zaradi negotovosti, ki je posledica ravnanja tožene stranke.