Ker je s pravnomočno vmesno sodbo ugotovljeno, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen, zaradi prekluzijskega učinka vmesne sodbe ni več mogoče obravnavati ugovorov, ki se nanašajo na podlago oziroma temelj zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00020447
ZOZP člen 8a, 8a/2, 8a/3, 19, 19/1. Druga Direktiva Sveta z dne 30. decembra 1983 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil člen 1, 1/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/14/ES z dne 11. maja 2005 o spremembi direktiv Sveta 72/166/EGS, 84/5/EGS, 88/357/EGS in 90/232/EGS ter Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/26/ES o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil člen 2, 6. OZ člen 154.
ZOZP v prvem odstavku 19. člena določa, da je obveznost zavarovalnice iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti omejena z zavarovalno vsoto, veljavno na dan škodnega dogodka, če z zavarovalno pogodbo ni dogovorjena višja vsota. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, je bila v času škodnega dogodka (9. 1. 2006) v istem členu ZOZP za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja, ki izvira iz posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev predpisana najnižja zavarovalna vsota 122.500.000,00 SIT5 (511.184,12 EUR). Sama revalorizacija teh zavarovalnih vsot (kar je enako veljalo tudi za neizkoriščene dele zavarovalnih vsot) pa je bila v času škodnega dogodka predvidena v drugem odstavku 8a. člena istega zakona, ki je določal, da se denarni zneski iz 19. člena ZOZP zvišajo, če se razmerje tolarja proti evru po srednjem tečaju Banke Slovenije spremeni tako, da so ti zneski preračunani v evre nižji od zneskov iz drugega odstavka 1. člena Druge direktive Sveta 84/5/EGS, kot tudi (v tretjem odstavku omenjenega člena), da zvišanje, ki je sorazmerno s spremembo navedenega tečajnega razmerja, objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije. Samo v tem pravnem okviru je torej možna (dopustna) revalorizacija zavarovalne vsote iz naslova obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti po zavarovalni polici.
odločitev o pravdnih stroških - priglasitev stroškov v postopku - ekonomski interes - pravni interes - pravni interes za sodno varstvo - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je obstoj pravnega interesa osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe ter vseh rednih in izrednih pravnih sredstev. Ker si deseti toženec s tu obravnavano pritožbo svojega pravnega in ekonomskega položaja ne bi mogel izboljšati, ker mu je sodišče že priznalo višje stroške, kot jih je priglasil naknadno in kot bi jih lahko priznalo sodišče, če bi o njih v primeru razveljavitve izpodbijanega sklepa ponovno odločalo, je bilo treba njegovo pritožbo zavreči kot nedovoljeno (352. člen ZPP).
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - konkretizacija zakonskih znakov
Prikrajšanje delavca za pravico, ki mu pripada (kot to izpostavlja pritožba), je namreč zakonski znak očitanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. člena KZ-1, medtem ko je kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1 (ki je veljalo v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja, torej pred uveljavitvijo novele KZ-1E) storjeno, če ima dejanje iz prvega odstavka za posledico nezakonito prenehanje delovnega razmerja, neupravičeno neizplačilo treh zaporednih plač ali izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov. Opis dejanja iz obtožnega predloga državne tožilke pa ne vsebuje konkretizacije zakonskega znaka neupravičenega neizplačila treh zaporednih plač, kot to skuša prikazati pritožba. Iz opisa namreč niti ne izhaja, da obdolženec v nasprotju s predpisi delavcem ni izplačal plač za posamezno obdobje. Šele na podlagi tako oblikovanega konkretnega dejanskega stana, bi lahko sodišče prve stopnje presodilo, ali je podan tudi abstraktni dejanski stan neupravičeno neizplačilo treh zaporednih plač, ki je (kot alternativno določen zakonski znak) potreben za kvalificirano obliko kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev iz drugega odstavka 196. člena KZ-1. Da bi v konkretnem primeru morebiti šlo za izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, pa pritožba niti ne zatrjuje.
starostna pokojnina - izpolnitev pogoja pokojninske dobe
Sodišče prve stopnje je upoštevalo stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da zavarovanec, ki je zavarovan na podlagi delovnega razmerja, hkrati tudi družbenik in poslovodna oseba, ne sme biti razlog za drugačno obravnavo razmerja do drugih zaposlenih, ter pravilno zaključilo, da toženec tožnici v pokojninsko dobo neupravičeno ni štel le obdobja od 15. 12. 2011 do 31. 12. 2011, čeprav niso bili plačani prispevki, saj je bila tožnica v tem obdobju že prijavljena v zavarovanje s podlago 001. Ker pa je ugotovilo, da tudi z upoštevanjem dodatne dobe od 15. 12. 2011 do 31. 12. 2011 tožnica ne bi izpolnila pogoja pokojninske dobe 38 let, je utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo.
neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - trditveno in dokazno breme - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - obstoj terjatev - odstop terjatev - stranski intervenient
Tožena stranka je šele na naroku za glavno obravnavo 16. 12. 2015 prvič trdila, da so bile predmet odstopa vse vtoževane terjatve, vendar navedenega ni konkretizirala upoštevaje, da je pred tem trditve o odstopu vtoževanih terjatev podal le stranski intervenient na njeni strani, pri čemer je trdil le, da so bile predmet odstopa zgolj nekatere vtoževane terjatve. Upoštevaje navedene okoliščine je zmoten zaključek sodišča prve stopnje o prevalitvi trditvenega in dokaznega bremena, da vtoževane terjatve niso bile predmet odstopov, na tožečo stranko.
ZPP člen 7, 212, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
trditvena podlaga tožbe - plačilo komunalnih storitev - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
S tem, ko je sodišče tožbo štelo za nesklepčno, je tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in mu kršilo pravico do izjave v postopku. Gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je narekovala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
dokazovanje - dokazna ocena izpovedbe strank in priče
Priznanje prič iz predhodnih postopkov, čeprav za isto ali podobno opisano kaznivo dejanje, kot procesno dejstvo, ne more imeti vnaprejšnje prednosti pred neposrednimi izpovedbami teh prič v drugem postopku. Prej obratno. Izpovedbe prič so temelj, ki ga je nato ocenjevati skupaj z dejstvom, da so priče nekaj, kar so v tem postopku potrdile ali zanikale, v predhodnem postopku kot obdolženci ali obdolženke priznale.
ZN člen 4. ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2. OZ člen 239, 239/2, 766.
poslovna odškodninska odgovornost - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrgana vzročna zveza - notarski zapis kot izvršilni naslov
Nastali in nepovrnjeni stroški, torej škoda pravne prednice tožnice, izhajajo iz tega, da sta obe sodišči prve stopnje vodili napačen postopek, ki je bil na pritožbenem sodišču razveljavljen in predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zavrnjen.
Ni mogoče ugotoviti, da je tožena stranka odgovorna za nastalo škodo, saj je bila vzročna zveza med njenim, sicer napačnim ravnanjem ter nastalo škodo pretrgana in ker ena izmed predpostavk odškodninske obveznosti ni izpolnjena, tožena stranka ni dolžna povrniti nastale škode.
OZ člen 132, 168, 352, 352/2, 364, 364/1, 364/2, 365.
premoženjska škoda - navadna škoda - manjvrednost zemljišč - zastaranje odškodninske terjatve - pripoznava dolga - jasna in nedvoumna izjava o pripoznavi - pretrganje zastaranja
Do posega v cestišče je prišlo leta 2009, takrat je škoda tudi nastala, tožnik pa je tožbo vložil leta 2017, torej po poteku zastaralnega roka. Odškodninska terjatev v vsakem primeru zastara v petih letih, odkar je škoda nastala.
Izjava o pripoznavi dolga (po temelju) mora biti jasna, nepogojna in določena.
Glede vprašanja kdaj gre za spremembo vrste periodičnega dohodka je svoje stališče zavzelo tudi že pritožbeno sodišče. Poudarilo je, da se skladno s 15. členom ZUPJS pri ugotavljanju materialnega položaja posameznika oziroma družine primarno upoštevajo podatki o dohodkih iz preteklega leta, razen kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnih dohodkov, definiranih v 8. točki 3. člena ZUPJS. V takem primeru, torej če je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka, se izjemoma periodični dohodek, ki ga oseba ne prejema več ne upošteva, upošteva pa se novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov (sedmi odstavek 15. člena ZUPJS). V 13. členu ZUPJS je v 2. točki določeno, da se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek zmanjša za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. V drugem odstavku 13. člena ZUPJS pa je določeno, da se za periodične dohodke štejejo plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih oseba prejema v enakih ali podobnih zneskih, v enakih ali podobnih časovnih obdobjih. Pritožbeno sodišče je opozorilo tudi na stališča Vrhovnega sodišča RS zavzeto v sodbi opr. št. VIII Ips 130/2016 z dne 25. 10. 2016 in sicer, da za različno obravnavo upravičencev pri ugotavljanju materialnega položaja glede na to, ali izgubijo periodični dohodek, ali pa se ta bistveno zmanjša, ni razumnega razloga. V obeh primerih se namreč materialni položaj upravičencev občutno poslabša.
ZJU člen 147, 147/1, 149, 149/1, 156, 156/3.. ZODPol člen 43.
premestitev na drugo delovno mesto - policist - javni uslužbenec - premestitev - poslovni razlog - organizacijski razlog
V primeru, ko delodajalec dejansko spremeni akt o sistematizaciji in ukine delovno mesto, ne gre za fiktivni razlog. Tožena stranka je z reorganizacijo dela (sprememba akta o sistematizaciji) ukinila večje število delovnih mest in namesto njih sistematizirala enako število delovnih mest. To pa je bil tudi razlog za tožnikovo premestitev z delovnega mesta in je bil zato v obravnavanem primeru podan utemeljen organizacijski razlog za premestitev.
Tožnik je bil v pravnem pouku izpodbijane odločbe tožene stranke pravilno poučen o možnosti vložitve tožbe pri sodišču prve stopnje v 30 dneh od vročitve dokončne odločbe. Tožnik je tožbo v nasprotju s pravnim poukom vložil po preteku 30 dnevnega zakonsko določenega roka za vložitev tožbe. Zato je pravilno zavržena.
neupravičen pripor - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve svobode (pripor)
Odškodnina za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode praviloma zajema vse škodne posledice na nepremoženjskem področju.
Pri ugotavljanju obsega nepremoženjske škode in posledično pri odmeri višine odškodnine se upošteva trajanje pripora, razmere v priporu, vpliv odvzema prostosti na osebnost oškodovanca, intenzivnost posega v njegovo družinsko in socialno življenje, ugled, ki ga je oškodovanec prej užival v svojem okolju, odnos okolja do njega po obsodbi oziroma po odvzemu prostosti, teža in narava kaznivega dejanja in vse druge okoliščine, ki so vplivale na trajanje in intenzivnost duševnih bolečin zaradi posega v osebno svobodo.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - kaznivo dejanje goljufije
V nasprotju z zmotnim prepričanjem pritožbe, da negativna ocena sodišča prve stopnje temelji izključno na dejstvu večkratnih obsodb, pa je prvostopno sodišče pri svoji presoji pravilno upoštevalo tudi dejstvo, da je obsojencu v obravnavani zadevi že poklonilo zaupanje in mu izreklo kazensko sankcijo opominjevalne narave, pri tem pa rok za izpolnitev posebnega pogoja kar dvakrat podaljšalo, vendar to pri obsojencu ni doseglo namena kaznovanja, saj mu je bila kasneje zaradi neizpolnitve posebnega pogoja pogojna obsodba preklicana.
Sprejeta odločitev je posledica tožničine opustitve plačila dolžne sodne takse, potem ko njenega plačila ni bila oproščena, ter temelji na določilu tretjega odstavka 105.a člena ZPP. S pritožbenimi navedbami, s katerimi napada odločitev sodišča glede zavrnitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks, tožnica v pritožbenem postopku zoper izpodbijani sklep ne more več uspeti.
Oblikovalna sodba je namenjena nadomeščanju manjkajoče in neupravičeno odklonjene izjave volje, pri čemer se dolžnost izjave volje šteje za izpolnjeno že s pravnomočnostjo te odločbe.
Sodna praksa v preteklosti ni bila povsem enotna glede tega, kakšen zahtevek lahko delničarji postavijo, če želijo doseči izplačilo dividend. Medtem ko novejša sodna praksa meni, da gre za zahtevek na spremembo sklepa skupščine, pa je bilo v sodni praksi tudi stališče, da gre za zahtevek na razveljavitev sklepa skupščine, skupaj z navedbo, kolikšen bilančni dobiček se nameni (uporabi, razdeli, razporedi oziroma „mora“ družba nameniti, uporabiti, razdeliti) delničarjem. V takih primerih je šlo torej za nekoliko drugačno besedno formulacijo zahtevka, ki pa je vendarle kot celota predstavljal oblikovalni zahtevek. Oblikovalni zahtevek je namreč nujen za dosego takega sklepa skupščine, ki bo delničarjem šele podelil obligacijskopravno pravico do izplačila dividende.
Izrek sodbe kot celota pomeni spremembo sklepa skupščine, oblikovalno sodbo. Bistvo je namreč v pooblastilu sodišču, da poseže v skupščinski sklep, spremeni skupščinski sklep (ki je odločitev o korporacijski pravici delničarja) tako, da ta predstavlja podlago za obligacijskopravni zahtevek delničarja. Z oblikovalno sodbo je bilo spremenjeno oziroma na novo oblikovano pravno razmerje med dolžnikom in delničarji, sodba pa učinkuje brez izvršbe, s pravnomočnostjo samega izreka.
podaljšanje začasnega zavarovanja - zahtevek za odvzem premoženjske koristi - obstoj utemeljenega suma - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - pravnomočna obtožnica
Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da so preverjanja nakazil na tekoči račun obdolženca pokazala, da ta nakazila izvirajo iz vdora v računalniški sistem oškodovane banke ob končanem delovniku po zaprtju banke in so torej pridobljena s kaznivim dejanjem velike tatvine. Dokumentacija, ki jo je obdolženec predložil banki, in sicer pogodba o nameravani investiciji in svetovalna pogodba podjetja F. pa je po podatkih Interpola Hanoi ter zapisnika o zaslišanju predstavnika oškodovane banke ponarejena oziroma niso pristna, saj podjetje, ki naj bi bilo domnevni investitor in pošiljatelj denarnih sredstev v višini 1,300.000,00 EUR, nikoli ni podpisalo predmetne pogodbe in tudi ne kakršnekoli druge svetovalne pogodbe za investicijo na otoku Pagu. Tudi podpis odgovorne osebe na tej pogodbi o nameravani investiciji, ki jo je na banko predložil obdolženi, ni pristen.