ZGO-1 člen 218, 218/3, 218b, 218b/1, 218b/1-2, 218č. ZUP člen 214, 214/1.
stavbna zemljišča - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba - bistvena kršitev določb postopka
Izpodbijana odločba nima obrazložitve, ki bi ustrezala opisanemu zakonskemu standardu. Tožnica je namreč že v upravnem postopku ugovarjala ne le, da se predmetno zemljišče uporablja kot kmetijsko, pač pa tudi, da ni opremljeno s komunalnimi priključki, izpostavila pa je tudi, da gre za območje arheološkega spomenika.
mednarodna zaščita - kršitev hišnega reda - omejitev gibanja - napačna uporaba materialnega prava - obrazložitev akta - pomanjkljiva obrazložitev
Sodišče je v tej zadevi kot bistven prepoznalo tožbeni očitek, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je tožena stranka pred izrekom ukrepa omejitve gibanja tožniku na Center za tujce, presojala, ali je v tem primeru mogoče učinkovito izvesti ukrep obveznega zadrževanja na območje azilnega doma ali njegove izpostave, ki ga predvideva prvi odstavek 84. člena ZMZ-1.
Iz citiranih zakonskih določb jasno izhaja, da do izreka ukrepa omejitve gibanja na Center za tujce, lahko pride le v primeru, ko pristojni organ ugotovi, da ni mogoče učinkovito izvesti ukrepa obveznega zadrževanja na območju azilnega doma ali njegove izpostave, ki je v primerjavi z omejitvijo gibanja na Center za tujce (ki je služba policije), milejši ukrep.
odvzem licence - kršitev načela zaslišanja stranke - začasna odredba
Tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe, tožeči stranki ni dala možnost, da se o odvzemu licence izjavi ali pojasni razloge, zakaj se obveznega usposabljanja ni udeležila. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je ministrstvo v letu 2023 organiziralo tri termine dopolnilnega usposabljanja, medtem se tožeča stranka ni udeležila niti enega, zato ne izpolnjuje več zahtev iz petega odstavka 40. člena ZURE. Sodišče pripominja, da morajo iz obrazložitve upravnega akta izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, kakor tudi, da jih ob morebitno vloženi tožbi lahko preizkusi sodišče.
ZVO-1 člen 20, 20/12, 20/13, 157, 157/1. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 19/2, 19/5, 25, 26.
ukrep inšpektorja za okolje in prostor - prevzem odpadne embalaže - ravnanje z odpadki - odpadna embalaža - ravnanje z odpadno embalažo - obrazloženost odločbe - neobrazložena odločba
V obravnavani zadevi je pomembno, ali je tožena stranka obveznost tožeče stranke ugotovila upoštevajoč ostalo odpadno embalažo, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), t. j., ali je iz skupne količine pri izvajalcu javne službe zbrane ostale odpadne embalaže izključena mešana odpadna embalaža, ki izvira iz embalaže tistih proizvajalcev, za katere je z Uredbo obveznost PRO izključena in je zato niso prenesli na družbo za ravnanje z odpadno embalažo (DROE). Prav tako je pomembno, ali je bila celotna količina zbrana v navedenih mesecih, saj je v letu 2020 za odvoz s strani DROE neprevzete odpadne embalaže veljal 100.a člen ZUIZEOP in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, po katerem stroške ravnanja s to odpadno embalažo plača Republika Slovenija.
Ker tista dela 19. in 39. člena Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki od DROE zahtevata, da zagotavlja predpisano ravnanje tudi s tisto odpadno embalažo, za katero je bila po prvem odstavku 36. člena Uredbe določena izjema od zakonske obveznosti PRO, nista v skladu z zakonom in Direktivo o odpadkih, jih v tem obsegu ni mogoče uporabiti (exceptio illegalis) in DROE ni mogoče naložiti, da od izvajalca javne službe prevzame tudi to odpadno embalažo.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - davčna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - izpodbijanje izvršilnega naslova
S tem, ko tožnik trdi, da ga organ neupravičeno terja, dejansko izpodbija pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova. Predmet tega postopka pa je zgolj presoja sklepa o izvršbi, zoper katerega, enako kot s pritožbo (sedmi odstavek 157. člena ZDavP-2), ni več mogoče uveljavljati ugovorov, ki izpodbijajo izvršilni naslov.
upravna izvršba - sklep o izvršbi - denarna kazen - izpolnitev obveznosti - priključitev na javni vodovod - reja živali - sporno dejansko stanje
Organ prve stopnje je pravilno in zakonito izdal sklep o izvršbi z denarno kaznijo, s katero je tožniku naložil plačilo denarne kazni v znesku 1.000,00 EUR, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe z denarno kaznijo, ki je bil izdan na podlagi odločbe istega organa, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora izvesti priklop na javni vodovod za stanovanjsko hišo in objekt za rejo živali.
Tožnik s tožbo dejanskih ugotovitev, na katerih temelji navedena odločitev, ni uspel omajati.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj za brezplačno pravno pomoč - kazenski postopek - oškodovanec - mladoletni oškodovanec - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost
Sodišče po uradni dolžnosti mladoletnemu oškodovancu žrtvi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljovist postavi pooblaščenca izmed odvetnikov zgolj takrat, če pooblaščenca še nima, kar pa ne pomeni, da si v takem primeru mladoletni oškodovanec pooblaščenca nima pravice izbrati sam in za to zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vsaj do trenutka prihoda pred sodišče na zaslišanje, vse v luči zaščite njegove integritete in priprave na zaslišanje.
stroški odvetnika - bistveno manjše plačilo za delo - neenaka obravnava - odvetniška tarifa - nagrada za študij spisa - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba
Toženka se je, čeprav je tožnik nagrado uveljavljal kot nagrado za študij spisa po tar. št. 46/1 OT, pri odmeri oprla na tar. št. 39/2 OT, torej jo je odmerila kot nagrado za pregled spisa, ne da bi pojasnila, zakaj je nagrado opredelila in odmerila drugače, kot jo je uveljavljal tožnik. Sodišče glede na tožbene ugovore ugotavlja, da svoje odločitve v tem delu toženka ni obrazložila, kot zahteva zakon.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - določitev pogoja - neizpolnitev pogoja - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči
Da je bila torej že v času vložitve prošnje za BPP dne 10. 1. 2022 (sklep o zavrženju tožbe je sicer postal pravnomočen dne 19. 1. 2022) res potrebna nova vložitev tožbe, med strankama sploh ni bilo sporno. Neutemeljeno je sklicevanje tožnice, da je njen pooblaščenec sodišče že v sporočilu z dne 8. 5. 2022 obvestil o vloženi tožbi, saj takšna vsebina iz sporočila ne izhaja. Obvestilo se je nanašalo na tožbo, ki je bila takrat že zavržena, in je bilo nesporno treba vložiti novo. Ob takem stanju stvari je torej II. točka izreka odločbe Bpp 96/2022 z dne 12. 7. 2022 pravilno naložila obveznost vložitve tožbe in obvestitve, posledično pa je pravilna tudi izpodbijana odločba z dne 6. 3. 2024. Nenazadnje je treba upoštevati tudi, da se niti tožnica niti njen pooblaščenec nista odzvala na izrecen poziv tožene stranke Bpp 96/2022 z dne 23. 6. 2023 o izpolnitvi pogoja iz II. točke odločbe z dne 12. 7. 2022, česar v tožbi ne prerekata.
brezplačna pravna pomoč - zmota - odvetniška tarifa - odmera nagrade in stroškov odvetnika
Pristojni organ o nagradi in stroških odloči le na podlagi predloženih stroškovnikov, ki morajo biti priloženi napotnici, ki jo izvajalec brezplačne pravne pomoči vrne stroškovni službi za brezplačno pravno pomoč zaradi obračuna porabljenih stroškov.
Podlaga za izračun nagrade in stroškov so predloženi stroškovniki, na višino nagrade, ki jo odvetnik za posamezno odvetniško storitev priglasi pa je organ za brezplačno pravno pomoč vezan, na način, da v primeru, da je odvetnik priglasil nižjo nagrado, kot mu pripada po OT, le-temu ne more priznati več od priglašenega oziroma da v primeru, da odvetnik priglasi višjo nagrado od predvidene po OT, da odvetniku prizna izključno nagrado v višini kot jo predvideva materialno pravo, medtem ko v presežku zahtevek za povrnitev stroškov zavrne.
ZOdv člen 17, 17/5. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - obračunavanje odvetniških storitev - bistveno manjše plačilo za delo - neenaka obravnava - odvetniška tarifa - obrazložitev upravne odločbe
Toženka svoje odločitve ni obrazložila, kot zahteva zakon, saj je zgolj otočkovala pritožbe zoper sklepe po tar. št. 11/2 OT in navedla, da gre za pritožbe zoper procesne odločitve, ni pa svojega stališča utemeljila (glede na določbe ZKP, ki urejajo pripor oziroma njegovo podaljšanje).
pridobitev državljanstva - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovljena sredstva za preživljanje
Kot izpostavi Vrhovno sodišče RS je bistveno, da se ugotovi ali ima prosilec zagotovljena potrebna sredstva za preživljanje v času odločanja o prošnji in morajo biti podane okoliščine, ki omogočajo prognozo, da bo tudi v bodoče sposoben zagotavljati svojo materialno in socialno varnost. Po stališču Vrhovnega sodišča RS je treba kot sredstva, ki prosilcu zagotavljajo materialno in socialno varnost, upoštevati vse, kar ima svojo denarno vrednost in je lahko predmet prosilčevega razpolaganja. To pa niso samo denarni prejemki, ampak tudi ostalo prosilčevo premoženje (nepremičnine, premičnine večje vrednosti, poslovni deleži v družbi itd.).
Toženka je po presoji sodišča pravilno zaključila, da je obravnavana prošnja za dodelitev BPP očitno nerazumna in zato niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - nadzor nad prirejanjem iger na srečo
Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107.a člena ZIS dopuščajo, nasprotna stranka pa ni podala nobenih navedb oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu predlagatelja ugodilo.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožanje varnosti - kršitev javnega reda in miru - sorazmernost ukrepa
Za pridržanje iz razloga po 4. alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 (med drugim kadar je to nujno potrebno zaradi varstva osebne in premoženjske varnosti, kar je sodišče ugotovilo tudi v tem postopku) zadošča objektivno dejstvo, da je prosilec taka dejanja storil in je za preprečitev nadaljevanja teh dejanj nujno potrebno izreči najstrožji ukrep omejitve gibanja na Center za tujce (pridržanje).
ZIUOPDVE člen 109, 109/1, 109/1-3. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2-18.
COVID-19 - državna pomoč - delno povračilo nekritih fiksnih stroškov - vračilo - upravičenec - pogoji - osnovni kapital
Glede na to, da tožnik pravnorelevantnih dejstev, ki vodijo v sklep, da je bila družba A. podjetje v težavah (tj. koliko je na dan 31. 12. 2019 znašal vpoklicani in koliko celotni kapital), ni konkretizirano prerekal, so navedena dejstva med strankama nesporna in se po splošnem procesnem pravilu iz prvega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne dokazujejo.
Pogoji za upravičenost do pomoči izhajajo iz Uredbe 651/2014, družba A. pa je dala izjavo (C1), iz katere izrecno izhaja, da na dan 31. 12. 2019 v smislu določil Uredbe 651/2014 ni bila podjetje v težavah. Družba A. je torej poznala oziroma bi morala in mogla poznati pogoje za upravičenost do pomoči, pa je kljub temu dala izjavo da te pogoje izpolnjuje, čeprav jih dejansko ni.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - ekonomski razlog - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Razlogi za tožnikovo zapustitev izvorne države so tudi ekonomske narave, saj je sam povedal, da je razlog tudi to, da od države ni dobil finančne pomoči. Tudi če so razlogi za zapustitev izvorne države ne zgolj ekonomske narave, ampak tudi konflikt z osebo, ki ni mogla priti do svojih stvari in je zato okrivila tožnika, v nadaljevanju pa mu je grozila, s tem še vedno niso podani vsi elementi mednarodne zaščite, kajti v primeru, ko nekomu grozi nedržavni subjekt, mora prosilec dokazati, da ga državni organi niso zmožni zaščititi, tega pa tožnik po presoji sodišča ni izkazal.