Kolikor je bila vsebina tožničine obrtne dejavnosti, ki jo je od leta 1987 opravljala kot postranski poklic, enaka vsebini tožničine dejavnosti, ki jo je opravljala od leta 1991 dalje na podlagi izdanega obrtnega dovoljenja, je pravilno naziranje tožene stranke, da krajša prekinitev dejavnosti ne more predstavljati razloga, zaradi katerega bi bilo treba dejavnost, začeto na podlagi izdanega obrtnega dovoljenja, obravnavati kot dejavnost, ki jo je tožnica začela opravljati na novo v smislu 2. odstavka 49. člena zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91).
Najemniki stanovanjske hiše, ki je bila zaplenjena in v denacionalizacijskem postopku vrnjena v last upravičencu, niso stranka v postopku, zato tudi niso upravičeni predlagatelji obnove postopka.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Obtoženec z zahtevo za varstvo zakonitosti uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, torej razlog, zaradi katerega ni mogoče vložiti tega izrednega pravnega sredstva, ne navaja pa nobenega zakonskega razloga iz 1. odstavka 420. člena ZKP, zaradi katerega je mogoče vložiti to izredno pravno sredstvo. Zato je VS RS njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem (solastnem) zemljišču - pravica do odškodnine
Če je sodišče ugotovilo, da je na solastnem zemljišču gradil enodružinsko hišo solastnik, ki ima večji solastninski delež (2/3), zase oziroma svojo družino, drugi (manjšinski) solastnik pa se je s tem strinjal in mu pri tem celo pomagal, takšna ugotovitev lahko pripelje do izključne lastninske pravice na celotni nepremičnini. Ko je bilo tudi ugotovljeno, da funkcionalno zemljišče k tej stavbi zavzema celotno dotlej solastno zemljišče, je pravilna materialnopravna presoja, da je toženec (manjšinski solastnik) odstopil svoj solastninski delež na zemljišču svojemu bratu (večinskemu solastniku). Toda to ne pomeni, da je bil odstop solastninskega deleža brezplačen. Solastninsko pravico je sicer toženec izgubil, ne pa tudi pravice do protivrednosti odstopljenega zemljišča. Darilo solastninskega deleža ni bilo ne zatrjevano ne dokazano.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - vrnitev v naravi - stanovanje, za katero je bila sklenjena najemna pogodba med denacionalizacijskim postopkom
Spremembo statusa prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice v skladu s stanovanjskim zakonom tekom denacionalizacijskega postopka ni možno šteti za nedopustno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen.