Spremenjeni pogoji prodaje na mednarodnem trgu predstavljajo določen riziko, ki ga je prevzela stranka, ko se je ob uvozu zavezala, da bo v enem letu izvozila blago, katerega vrednost bo najmanj za določen odstotek večja od vrednosti uvoženih surovin. Tega roka ni mogoče podaljšati. Kolikor uvoženo blago ni izvoženo v predpisanem roku in vrednosti, se obračunajo uvozne davščine po predpisih, ki veljajo na dan izteka roka oz. na dan vložitve zahteve za obračun (2. odstavek 50. člena CZ).
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - preiskovalna dejanja - ogled - izvedenstvo
1) S tem, ko v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da obsojenec okvare na vozilu ni odpravil, da je vozil pod vplivom alkohola ter da je glede na stanje cestišča in vozila vozil prehitro in neprevidno, pa zagovornik obsojenca uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po določilu drugega odstavka 420. člena ZKP tega izrednega pravnega sredstva ni mogoče vložiti.
2) Sodni izvedenec prometne stroke si je pred podajo izvedenskega mnenja sam ogledal kraj prometne nezgode, torej ni šlo za procesno dejanje oziroma preiskovalno dejanje, o katerem bi moralo sodišče obvestiti obsojenca, zagovornika, državnega tožilca in oškodovanca.
upravni spor - pravna sredstva - pritožba - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - dopolnitev postopka na drugi stopnji - odložitev upravne izvršbe
Organ druge stopnje lahko, kadar ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, ali da v postopku niso bila upoštevana pravila postopka, ki bi mogla vplivati na odločitev o stvari....,(tudi) sam dopolni postopek in odpravi ugotovljene nepravilnosti.
Tožba zoper dokončno odločitev o predlogu za odlog izvršbe ne more imeti za posledico odložitve izvršitve odločbe, nanašajoče se na glavno stvar.
1. Pri presoji utemeljenosti predloga za odložitev izvršbe se v upravnem postopku upoštevajo samo tiste okoliščine, ki jih je predlagatelj navedel v predlogu.
2. Odločanje o zadržanju izvršitve posamičnega akta zaradi vložene ustavne pritožbe je samo v pristojnosti Ustavnega sodišča.
osebni prejemek - nagrada stečajnega upravitelja - plačilo davka od osebnega prejemka
Po 64. členu zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji iz leta 1989 (Ur. list SFRJ štev 84/89), ki ga je treba v obravnavanem primeru uporabiti glede na čas začetka stečajnega postopka, je nagrada, ki jo sodišče določi stečajnemu upravitelju, osebni prejemek iz 3. alinee 1. odst. 15. člena ZDoh. Njen prejemnik je zato zavezanec davka od osebnih prejemkov.
posebne igre na srečo - vrste posebnih iger na srečo
Enainštirideseti člen ZIS ne govori ničesar o vrstah posebnih iger na srečo. Govori samo o dovoljenju, ki ga je treba izposlovati za prirejanje posebnih iger na srečo, kdo ga izda in kako se ga lahko pridobi. Izraz "vrsta" posebne igre na srečo uporabi samo 43. člen ZIS, in sicer v zvezi s pravili, ki so potrebna za to, da se posebne igre na srečo lahko izvajajo. Ni pa tega izraza, uporabljenega samo v 43. členu ZIS v zvezi s pravili posebnih iger na srečo, mogoče upoštevati kot tistega, ki je merodajen za ugotavljanje davčne osnove posebnega prometnega davka od posebnih iger na srečo.
ZDoh člen 16, 16/1, 16/1-4.ZUstS člen 43, 48, 48/1.
davek od osebnih prejemkov - osnova za davek - dejanski stroški kot odbitna postavka - ugotovitev neskladja z ustavo v ustavni odločbi
Četrta alinea 1. odst. 16. člena ZDoh ni v skladu z ustavo v delu, v katerem ne upošteva dejanskih stroškov kot odbitne postavke pri ugotavljanju davčne osnove. Sodišče mora upoštevati pri odločanju tudi ugotovitev neskladnosti z ustavo, ki jo je izreklo Ustavno sodišče.
Varščina oziroma sredstvo zavarovanja ne more predstavljati izpolnitve same glavne obveznosti, saj se sredstva zavarovanja in tako tudi varščina, dajejo ravno za zagotovitev izpolnitve obveznosti. Polog gotovine v dolgovanem znesku upniku lahko predstavlja le izpolnitev - plačilo dolga, ne pa sredstva zavarovanja: istovetnost je tu že smiselno izključena. Sredstva zavarovanja in tako tudi varščina so drugačni pravni instituti:
osebni prejemek - nagrada stečajnega upravitelja - plačilo davka od osebnega prejemka
Nagrada, ki jo sodišče določi stečajnemu upravitelju, je osebni prejemek iz 3. alinee 1. odst. 15. člena ZDoh. Njen prejemnik je zato zavezanec davka od osebnih prejemkov.
Od nagrade, izplačane stečajnemu upravitelju, se plačuje davek od osebnih prejemkov glede na določilo 14. točke 19. člena ZDoh, ki izvzema od davka le "nagrade, uvedene na podlagi zakona". Pri nagradi stečajnega upravitelja ne gre za tako uvedeno nagrado, temveč za plačilo opravljenega dela po 1. odstavku 83. člena ZPPSL, o čemer po določilu 2. odstavka odloča stečajni senat na podlagi odredbe o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave, ki jo je izdalo po pooblastilu 3. odstavka 83. člena cit. zakona Ministrstvo za pravosodje. Navedena določba 14. točke 19. člena ZDoh o nagradi se namreč nanaša na nagrade kot posebno častno priznanje za dosežke na podlagi ustvarjalnosti na področju avtorstva, tehničnih, gospodarskih, pedagoških in drugih dosežkov, kot so take številne nagrade uvedene z zakonom.
Mejni ugotovitveni postopek se konča s podpisi ugotovitvenega zapisnika. V posledici ugotovljenih sprememb se izda ugotovitvena odločba, nov potek meja z novonastalo parcelo pa se na isti podlagi vnese v katastrski načrt.
Zapuščino si dediči lahko razdelijo tudi tako, da sklenejo dedni dogovor. S takšnim dogovorom posamezni dedič nekaj da zato, da nekaj drugega sprejme v izključno last.
Če je dedič s sredstvi, ki jih je štel za svoja, razpolagal tako, da je z ostalimi dediči sklenil dedni dogovor, je ta sredstva štel za dediščino.
ZUS (1977) člen 42, 42/2. CZ člen 191, 249, 249/2.
tranzit blaga
Če blago pri tranzitu ni bilo predano namembni carinarnici, lahko stranka izstop blaga dokazuje na drug način, carinski organ pa v vsakem posameznem primeru oceni, ali gre za verodostojen dokaz.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS02147
ZOR člen 178, 178/4, 200. ZUKZ člen 46, 50, 51, 52. ZPP (1977) člen 16.
pristojnost sodišča RS v sporu o nepogodbeni odškodninski odgovornosti - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - solidarna odgovornost
Revizijsko sodišče je ugovor druge tožene stranke o pomanjkanju stvarne in krajevne pristojnosti sodišč v Republiki Sloveniji obravnavalo v okviru 3. odstavka 16. člena ZPP in sicer kot ugovor zoper obstoj slovenske jurisdikcije. Spor med pravdnima strankama je spor z mednarodnim elementom (1. odstavek 1. člena zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih, Uradni list SFRJ, št. 43/82, v nadaljevanju ZUKZ), ker sta toženi stranki tuji osebi. Ta zakon vsebuje med drugim tudi določbe o pristojnosti sodišč (2. odstavek 1. člena) in še posebej določbe o pristojnosti v sporih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti (53. člen). Nanj zato napotuje tudi ZPP z določbo, da je slovensko sodišče pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom (v tem primeru ZUKZ) ali z mednarodno pogodbo (27. člen ZPP). V sporih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti pa je pristojno sodišče Republike Slovenije, če ta pristojnost velja po določbah 46., 50., 51. in 52. člena tega zakona, ali če je škoda nastala na ozemlju Republike Slovenije (1. odstavek 53. člena ZUKZ).
Tožena stranka neutemeljeno ugovarja morebitno deljeno odgovornost za nastalo prometno nesrečo. Glede na ugotovljene okoliščine prometne nesreče je sodišče pravilno uporabilo 4. odstavek 178. člena zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Krivda enega izmed voznikov za prometno nesrečo, v kateri je udeleženih več premikajočih se motornih vozil, ne more vplivati na njihovo solidarno objektivno odgovornost "drugim" (1. in 4. odstavek 178. člena ZOR).
Zakon določa, da se zamudne obresti za nepravočasno plačano carino obračunavajo po konformni metodi, kar velja za obrestno mero v celoti in ne samo za revalorizacijski del obresti (R). Obračun zamudnih obresti mora vsebovati vse elemente, ki vplivajo na izračun in k tem spada tudi višina obrestne mere.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Po 40. členu ZDS lahko pridobijo državljanstvo Republike Slovenije samo državljani bivših republik SFRJ, zato prosilec mora dokazovati, da je državljan ene izmed republik bivše SFRJ.
Ni nujno, da je kot akt podržavljenja šteti odločbo o arondaciji, čeprav je bila ta podlaga za vpis v zemljiški knjigi, v primeru, ko je bila prej sklenjena kupoprodajna pogodba, še zlasti, če je bila ta izvršena pred izdajo arondacijske odločbe.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - vojaška stanovanja
Ključno za odločitev v tem sporu je res vprašanje, ali je Republika Slovenija v času spornih 90 dni imela pravico upravljanja s stanovanjskim skladom prejšnjih organov JLA in ali je ta pravica obsegala tudi pravico razpolaganja. Dne 25.6.1991 je bila sprejeta temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, po kateri je Republika Slovenija prevzela vse pravice in dolžnosti, ki so bile z Ustavo Republike Slovenije in Ustavo SFRJ prenešene na organe SFRJ (3. odstavek 1. točke). S sklepom skupščine (Ur.l. RS, št. 5/91-I) je bila 10.7.1991 sprejeta Skupna deklaracija. Z njo pa ni bilo na vseh področjih vzpostavljeno stanje po predpisih pred 25.6.1991. Prilogi k Skupni deklaraciji urejata določena področja (režim na meji, varnost meje, carine), ki jih podrobno našteva tudi revident v reviziji. Na področju upravljanja z nepremičninami, s katerimi so preje upravljali zvezni organi (konkretno s stanovanji), pa ni bilo z nobenim aktom vzpostavljeno stanje, kakršno je bilo pred 25.6.1991. Zato je potrebno šteti, da je Republika Slovenija prevzela z uveljavitvijo osamosvojitvenih predpisov v upravljanje vse premično in nepremično premoženje, s katerim so na ozemlju Republike Slovenije do uveljavitve tega zakona upravljali zvezni organi ter poveljstva, enote in zavodi JLA (1.