Ker se v času, ko sta tožeči stranki izpolnili pogoje za izplačilo jubilejne nagrade za 30 let skupne delovne dobe, določbe SKPgd niso več uporabljale, panožna kolektivna pogodba pa te pravice v tem času ni urejala, do jubilejne nagrade nista upravičeni.
ZPP člen 28, 28/1. Sporazum med zveznim izvršnim svetom SFRJ in mednarodnim centrom za podjetja v družbeni lastnini v deželah v razvoju člen 1, 5.
imuniteta – mednarodna organizacija
Tožena stranka se v pritožbenem postopku ne more sklicevati na imuniteto, ki jo uživa kot mednarodna organizacija, saj je potrebno šteti, da se je s tem, ko se na imuniteto ni sklicevala v postopku na prvi stopnji, imuniteti molče odrekla.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – delovno mesto – sistemizacija
Dejstvo, da delovno mesto po novi pogodbi o zaposlitvi v času ponudbe še ni bilo sistemizirano, ne vpliva na zakonitost odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, saj je bilo v pogodbi o zaposlitvi razvidno, kakšna dela naj bi delavec opravljal ter kakšna je zahtevana izobrazba za to delovno mesto.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – bistveno zmanjšano plačilo za delo – plača – osnovna plača
Ker je tožnik v spornem obdobju prejemal le 70 % pripadajoče plače (ne glede na to, da je prejel višjo plačo od osnovne plače po pogodbi o zaposlitvi), je utemeljeno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga bistveno zmanjšanega plačila za delo po 3. al. 1. odst. 112. čl. ZDR.
Če je tožeča stranka v socialnem sporu država, ki je po zakonu oproščena sodnih taks, toženi stranki (zavarovancu) ni mogoče naložiti plačila sodnih taks za tožečo stranko, ki je v sporu uspela.
sodni izvedenec – pisno mnenje – zaslišanje na naroku
Načelo neposrednosti ni prekršeno, če sodišče prve stopnje pisno izvedeniško mnenje le prebere le v primeru, ko stranki na to mnenje nimata pripomb. Kadar pa stranki pisno izvedeniško mnenje grajata ter terjata pojasnila o posameznih okoliščinah, ki so pravno pomembne za rešitev spora, kar lahko povzroča dvom o popolnosti in pravilnosti mnenja (kot v konkretnem primeru), je dodatno zaslišanje potrebno. Opustitev zaslišanja sodnega izvedenca v takih primerih pomeni bistveno kršitev določb postopka, saj sta prekršeni načeli neposrednosti in kontradiktornosti.
ZNP člen 37, 45, 37, 45. ZPP člen 270, 270/3, 270, 270/3.
predhodni preizkus predloga - procesno vodstvo - nedovoljena pritožba
Določbe ZNP in ZPP, ki se glede na določilo čl. 37 ZNP smiselno uporabljajo v nepravdnih postopkih, ne določajo sprejema in izdaje posebnega sklepa, s katerim bi sodišče odločalo o vprašanjih procesnega vodstva, ko ob predhodnem preizkusu ugotovi upravičenost predlagatelja za vložitev predloga za uvedbo nepravdnega postopka.
V izvršilnem postopku je vrnitev v prejšnje stanje dopustna le, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Ker je ZIZ v razmerju do ZPP specialen predpis, ureditev tega pravnega instituta v ZPP ne velja za izvršilni postopek, zato je nedopustna vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka za javno dražbo.
Tožena stranka tožniku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku ni vročil pisne obdolžitve in omogočila zagovora, v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je tudi navedla, da učinkuje za nazaj. Ker je že iz teh razlogov izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, sodišču ni potrebno ugotavljati utemeljenosti odpovednega razloga.
sodna taksa – premoženjski spor – taksna tarifa – analogija
Čeprav ni posebej določeno, da se v premoženjsko pravnih delovnih sporih takse ne plačujejo, takse ob izostanku posebne ureditve ni mogoče odmeriti ob smiselni uporabi taksne tarife za pravdni postopek oziroma kakšne druge taksne tarife.
ZTuj člen 28, 81, 81/2, 28, 81, 81/2, 28, 81, 81/2. ZOR člen 18, 18/1, 361, 376, 376/1, 376/2, 18, 18/1, 361, 376, 376/1, 376/2.
zastaranje odškodninske obveznosti - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - odškodninska obveznost zaradi izbrisa iz stalnega registra prebivalstva
Odškodninska terjatev zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije je zastarana, ker je tožnica za protipravnost ravnanja organov tožene stranke izvedela najkasneje z objavo Ustavne odločbe št. U-I-284/1994 z dne 4.2.1999.
javni uslužbenec – disciplinska odgovornost – disciplinska obravnava – preložitev
Čeprav tožena stranka o tem, da ni ugodila prošnji za preložitev disciplinske obravnave, tožnika ni posebej obvestila, ni mogel upravičeno računati, da je disciplinska obravnava preložena. Kljub temu, da se disciplinske obravnave ni udeležil, pa tudi njegova pravica do obrambe ni bila kršena, saj za to, da se ni odzval vabilu, ni imel upravičenega razloga.
V kazenskem postopku vselej nastanejo določeni stroški, o katerih odloča sodišče. Stroški kazenskega postopka so določeni v drugem odstavku 92. člena ZKP. Temeljno pravilo je, da mora obdolženec, če je bil spoznan za krivega, povrniti vse stroške kazenskega postopka.
Po določbi 4. odstavka 92. člena ZKP sodišče določene stroške začasno krije vnaprej iz svojih proračunskih sredstev. Tako se stroški iz 1. do 5. točke drugega odstavka istega določila ter potrebni izdatki in nagrada postavljenega zagovornika in postavljenega pooblaščenca oškodovanca ter oškodovanca kot tožilca v postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, izplačajo vnaprej iz sredstev organa, ki vodi kazenski postopek, pozneje pa izterjajo od tistih, ki so jih po določbah ZKP dolžni poravnati. Po določbi 4. odstavka 95. člena ZKP sme sodišče oprostiti obdolženca povrnitve vseh ali dela stroškov iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati. Če je bil obdolžencu zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, če bi moral plačati zagovorniku nagrado in potrebne izdatke, se ti po določbi prvega odstavka 97. člena ZKP izplačajo iz proračunskih sredstev. V nobenem primeru pa sodišče ne more obdolženca oprostiti povrnitve stroškov, ki jih je imel s tem, da si je sam najel zagovornika, oziroma ne more izreči, da ti stroški obremenjujejo proračun.
V konkretnem primeru je bila obsojencu zagovornica postavljena po uradni dolžnosti. Glede na predstavljeno zakonsko ureditev po presoji pritožbenega sodišča ni razloga, da ne bi sodišče prve stopnje ob smiselni uporabi četrtega odstavka 95. člena ZKP obdolžencu dovolilo, da nagrado in potrebne izdatke postavljene zagovornice povrne v obrokih. Ker ZKP ne določa roka za obročno plačevanje stroškov kazenskega postopka in tudi ne napotuje na smiselno uporabo 5. odstavka 38. člena KZ, kakor si napačno razlaga obsojenec v pritožbi, mora rok za plačilo stroškov določiti sodišče v sklepu.
denarna kazen - žalitev sodnika in sodišča - očitanje kaznivega dejanja - kaznovanje stranke v postopku
Primerjava sodišča in sodnice s fašisti, češ da je sodišče in razpravljajoča sodnica še slabša od le-teh, in želja, naj vse sodelujoče v tej zadevi zadane veliko trpljenje in zlo, predstavlja negativno oceno, ki je močno prestopila mejo, ki kritiko, pa čeprav ostro, loči od žaljivih trditev in negativnega etiketiranja.
Drugi odstavek 189. člena ZIZ določa, da se dražba konča deset minut neposredno potem, ko je dana najugodnejša ponudba in to ne glede na to, če je pri prodaji navzoč en sam ponudnik, saj določba drugega odstavka 189. člena ZIZ ne predpisuje nikakršne izjeme. Smisel navedene določbe je v tem, da se omogoči pridobitev ugodnejše ponudbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitve delovnih obveznosti
Tožnikovo ravnanje, ko je kot policist brez potrdila od udeležencev v prometu pobiral globo, pomeni naklepno hujšo kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja in predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
ZPIZ-1 člen 39, 203, 203/1, 203/2. ZMEPIZ člen 23, 57, 57/2.
pokojninska osnova – matična evidenca
Toženec pri izračunu pokojninske osnove utemeljeno ni upošteval obdobja, za katero v matični evidenci ne razpolaga s podatki o tožnikovih plačah. Podatki tudi ob nastanku zavarovalnega primera niso bili dosegljivi, ker se to obdobje nanaša na čas tožnikove zaposlitve v JLA, ki ne obstaja več, Ministrstvo za obrambo pa ni njen pravni naslednik.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 175, 192, 192/2, 221, 221/1. OZ člen 302, 302/3. SPZ člen 92, 153, 153/3. ZST(1978) člen 13. ZPP člen 168, 168/1, 339, 339/2, 339/2-14.
oprostitev plačila sodnih taks – vezanost na izvršilni naslov - sklep o izročitvi – izpraznitev in izročitev nepremičnin – izselitev iz stanovanjske hiše - najemno razmerje po ustanovitvi hipoteke
Glede na višino taksne obveznosti, dohodke in premoženje dolžnika je sodišče očitno ocenilo, da s plačilom taks v predmetnem izvršilnem postopku ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja dolžnik in njegov družinski član, zato dolžnika plačila taks ni oprostilo.
Za izpolnitev dolžnikove obveznosti po izvršilnem naslovu ne zadošča, da se dolžnik le izseli iz stanovanjske hiše, ki je bila pravnomočno izročena novemu lastniku, temveč mora stanovanjsko hišo tudi izprazniti vseh svojih premičnih stvari in jo izročiti v posest novemu lastniku, to pa lahko stori le s predajo ključev stanovanjske hiše novemu lastniku.
Upnik ima proti dolžniku izvršilni naslov zgolj za izpraznitev in izročitev družinske stanovanjske hiše, ne pa tudi za izročitev ostalih nepremičnin iz sklepa o izročitvi.
Glede na to, da sklep o izročitvi nepremičnin kupcu predstavlja le izvršilni naslov proti dolžniku kot osebi, ki ji je bil postavljen rok za izselitev iz stanovanjske hiše, ne pa tudi proti drugim osebam, ki stanovanjsko hišo uporabljajo brez pravne podlage, lahko izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanjske hiše velja le v razmerju do dolžnika, ne pa tudi do drugih oseb, ki bi se nahajale v hiši.
Če je bila najemna pogodba s tretjo osebo sklenjena, preden sta upnika v izvršilnih postopkih, iz katerih izhaja izvršilni naslov, pridobila zastavno pravico na predmetni nepremičnini, upnik v predmetnem izvršilnem postopku kot novi lastnik nepremičnine tretji osebi ne more odpovedati najemne pogodbe pred potekom zakonskih in pogodbenih odpovednih rokov.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055250
ZD člen 138, 138/1, 138/2, 210, 210/1, 210/2-5, 138, 138/1, 138/2, 210, 210/1, 210/2-5. ZPP člen 179, 179. OZ člen 99, 99/1, 99/2, 99, 99/1, 99/2.
razveljavitev dedne izjave - izpodbijanje dedne izjave - oblikovalna tožba - prekluzivni rok - napotitev na pravdo - prepozna tožba
Tožbo zaradi razveljavitve dedne izjave je treba vložiti v prekluzivnem roku enega leta oziroma treh let. Sklep o napotitvi na pravdo v zapuščinskem postopku ne vpliva na potek roka.