Tožnik je zahteval plačilo odškodnine. Tožba je bila glede tega zavržena tako glede plačila glavnice kot tudi glede plačila zakonskih zamudnih obresti. Obrestne obresti praviloma po ZOR niso bile dovoljene (I. odst. 279. čl.) in predstavlja II. odst. izjemo, po kateri se lahko od neplačanih obresti zahtevajo obresti in sicer so dopustne od zneska, ki se zahteva s tožbo (procesne obresti). Te obresti se tako prisojajo le, kadar je vložen zahtevek za plačilo zamudnih obresti v pravdi, kar pomeni, da procesne obresti ne morejo predstavljati samostojnega zahtevka.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4, 88/6. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/4. ZPIZ-1 člen 103, 103/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – mnenje komisije – rok za podajo odpovedi
Šele na podlagi mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi se je tožena stranka seznanila z dejstvom, da je podan razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Dokler tega mnenja ni pridobila, tožniku – invalidu III. kategorije ni mogla odpovedati pogodbe o zaposlitvi in tudi roki za podajo odpovedi pred tem niso mogli začeti teči.
ugovor zoper sklep o izvršbi – neobrazložen ugovor – ugovor po izteku roka
Ker pritožnik dejansko navaja dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev in ki so nastopila po izvršljivosti odločbe in katerih z rednim ugovorom tudi ni mogel uveljaviti, bo moralo sodišče prve stopnje to njegovo vlogo obravnavati tudi kot ugovor po izteku roka po 56. členu ZIZ.
ZJU člen 194, 194/1, 195. Zobr-C člen 49.Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih. Uredba o vojaških uslužbencih člen 21, 21/2.
javni uslužbenec – vojak – naziv – prevedba – plača
Ker se je v enem letu po uveljavitvi ZObr-C prenehal uporabljati čin polkovnik, ki ga je imela tožnica, je tožena stranka zakonito opravila prevedbo oziroma tožnico imenovala na drugo formacijsko dolžnost glede na izhodiščni količnik za določitev plače po 1. odst. 194. čl. ZJU in Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih in ne glede na določila Uredbe o vojaških uslužbencih, saj se ta nanaša le na tiste zaposlene, ki imajo ustrezno izobrazbo (med katere tožnica, ker ni imela osebnega čina, ni sodila). S tem tudi ni prišlo do prikrajšanja pri plači.
Od uvedbe eura (od 1. 1. 2007) morajo biti vsi zneski, še posebej v izreku sodbe, navedeni v eurih (in sicer ne glede na to, ali je tožbenemu zahtevku ugodeno ali ne), sodišča pa so dolžna tako kot drugi državni organi, organi lokalne skupnosti ter druge organizacije z javnimi pooblastili, preračun opraviti po uradni dolžnosti.
Tožena stranka bi lahko po kriteriju delovne uspešnosti zakonito znižala osnovno plačo tožnice, ki je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, v primeru, če bi delovno uspešnost ocenjevala za posameznika ali skupinsko in ob predpostavki, da bi merila za ugotavljanje delovne uspešnosti razdelala bodisi v podjetniški kolektivni pogodbi bodisi v splošnem aktu, sprejetem s soglasjem sindikata.
Če je tožeča stranka v socialnem sporu država, ki je po zakonu oproščena sodnih taks, toženi stranki (zavarovancu) ni mogoče naložiti plačila sodnih taks za tožečo stranko, ki je v sporu uspela.
ZFPPIPP člen 427, 427/1-1, 427/2-1, 439, 439/1-1. ZGD-1 člen 58, 58/1, 58/2.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - domneva obstoja izbrisnega razloga - predložitev letnih poročil
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da subjekt vpisa v obravnavani pritožbi zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga (ki je bil izdan po 1. tč. 1. odst. 439. čl. ZFPPIPP) sploh ni zatrjeval in dokazoval neobstoj samega izbrisnega razloga iz 1. tč. 1. odst. 427. čl. ZFPPIPP, marveč je neuspešno izpodbijal tudi neobstoj dejanskega stanu same domneve, ki zadeva nepredložitev manjkajočih letnih poročil za poslovni leti 2006 in 2007.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 175, 192, 192/2, 221, 221/1. OZ člen 302, 302/3. SPZ člen 92, 153, 153/3. ZST(1978) člen 13. ZPP člen 168, 168/1, 339, 339/2, 339/2-14.
oprostitev plačila sodnih taks – vezanost na izvršilni naslov - sklep o izročitvi – izpraznitev in izročitev nepremičnin – izselitev iz stanovanjske hiše - najemno razmerje po ustanovitvi hipoteke
Glede na višino taksne obveznosti, dohodke in premoženje dolžnika je sodišče očitno ocenilo, da s plačilom taks v predmetnem izvršilnem postopku ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja dolžnik in njegov družinski član, zato dolžnika plačila taks ni oprostilo.
Za izpolnitev dolžnikove obveznosti po izvršilnem naslovu ne zadošča, da se dolžnik le izseli iz stanovanjske hiše, ki je bila pravnomočno izročena novemu lastniku, temveč mora stanovanjsko hišo tudi izprazniti vseh svojih premičnih stvari in jo izročiti v posest novemu lastniku, to pa lahko stori le s predajo ključev stanovanjske hiše novemu lastniku.
Upnik ima proti dolžniku izvršilni naslov zgolj za izpraznitev in izročitev družinske stanovanjske hiše, ne pa tudi za izročitev ostalih nepremičnin iz sklepa o izročitvi.
Glede na to, da sklep o izročitvi nepremičnin kupcu predstavlja le izvršilni naslov proti dolžniku kot osebi, ki ji je bil postavljen rok za izselitev iz stanovanjske hiše, ne pa tudi proti drugim osebam, ki stanovanjsko hišo uporabljajo brez pravne podlage, lahko izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanjske hiše velja le v razmerju do dolžnika, ne pa tudi do drugih oseb, ki bi se nahajale v hiši.
Če je bila najemna pogodba s tretjo osebo sklenjena, preden sta upnika v izvršilnih postopkih, iz katerih izhaja izvršilni naslov, pridobila zastavno pravico na predmetni nepremičnini, upnik v predmetnem izvršilnem postopku kot novi lastnik nepremičnine tretji osebi ne more odpovedati najemne pogodbe pred potekom zakonskih in pogodbenih odpovednih rokov.
javni uslužbenec – disciplinska odgovornost – disciplinska obravnava – preložitev
Čeprav tožena stranka o tem, da ni ugodila prošnji za preložitev disciplinske obravnave, tožnika ni posebej obvestila, ni mogel upravičeno računati, da je disciplinska obravnava preložena. Kljub temu, da se disciplinske obravnave ni udeležil, pa tudi njegova pravica do obrambe ni bila kršena, saj za to, da se ni odzval vabilu, ni imel upravičenega razloga.
ZPIZ-1 člen 39, 203, 203/1, 203/2. ZMEPIZ člen 23, 57, 57/2.
pokojninska osnova – matična evidenca
Toženec pri izračunu pokojninske osnove utemeljeno ni upošteval obdobja, za katero v matični evidenci ne razpolaga s podatki o tožnikovih plačah. Podatki tudi ob nastanku zavarovalnega primera niso bili dosegljivi, ker se to obdobje nanaša na čas tožnikove zaposlitve v JLA, ki ne obstaja več, Ministrstvo za obrambo pa ni njen pravni naslednik.
ZTuj člen 28, 81, 81/2, 28, 81, 81/2, 28, 81, 81/2. ZOR člen 18, 18/1, 361, 376, 376/1, 376/2, 18, 18/1, 361, 376, 376/1, 376/2.
zastaranje odškodninske obveznosti - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - odškodninska obveznost zaradi izbrisa iz stalnega registra prebivalstva
Odškodninska terjatev zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije je zastarana, ker je tožnica za protipravnost ravnanja organov tožene stranke izvedela najkasneje z objavo Ustavne odločbe št. U-I-284/1994 z dne 4.2.1999.
V izvršilnem postopku je vrnitev v prejšnje stanje dopustna le, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Ker je ZIZ v razmerju do ZPP specialen predpis, ureditev tega pravnega instituta v ZPP ne velja za izvršilni postopek, zato je nedopustna vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka za javno dražbo.
Drugi odstavek 189. člena ZIZ določa, da se dražba konča deset minut neposredno potem, ko je dana najugodnejša ponudba in to ne glede na to, če je pri prodaji navzoč en sam ponudnik, saj določba drugega odstavka 189. člena ZIZ ne predpisuje nikakršne izjeme. Smisel navedene določbe je v tem, da se omogoči pridobitev ugodnejše ponudbe.
ZTuj člen 81, 81/2, 81, 81/2, 81, 81/2. ZOR člen 186, 376, 186, 376. ZDRS člen 40, 40. URS člen 26, 26. ZLPP člen 31, 31/1, 31, 31/1. ZPP člen 7, 212, 285, 7, 212, 285. OZ člen 165, 352, 165, 352.
odškodninska odgovornost države - izbrisani - zakonodajna protipravnost - izbris iz registra stalnega prebivalstva - predpostavke odškodninske obveznosti - trditveno in dokazno breme - zastaranje
Sodišče druge stopnje ne pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, povzetem zgoraj, v zvezi z neobstojem t.i. zakonodajne protipravnosti. Dejstvo, ki ga poudarja sodišče, da državni zbor sprejme pravni akt v zakonodajnem postopku, torej v skladu s procesnimi pravili (Poslovnik DZ) in pri tem ta pravila upošteva, ne pomeni, da zato ni podan element protipravnosti. Slednjega namreč ne konstituira izključno postopkovna protipravnost ("bistvena kršitev postopka") temveč predvsem vsebinsko napačna (protiustavna, nezakonita) vsebina sprejete(ih) določb(e). Še posebej v danem primeru odpadejo pomisleki, ki se pojavljajo v literaturi, saj je Ustavno sodišče z zgoraj citirano ustavno odločbo naprej ugotovilo neustavnost ZTuj.
Ob teh ugotovitvah je odločilno dejstvo tudi to, da bi morala toženka ovreči domnevo krivde, torej dokazati, da je ravnala s takšno stopnjo skrbnosti (v danem primeru zanjo velja strožje merilo - skrbnost strokovnjaka) pri sprejemanju zakonske ureditve, ki bi izključila njeno krivdno odgovornost. Tudi v Republiki Sloveniji se uveljavlja stališče o tem, da imajo "nosilni razlogi" v odločbah ustavnega sodišča posebno - pravno zavezujočo moč. Iz citirane obrazložitve ustavne odločbe jasno izhaja, da zakonodajalec ni upošteval povsem jasnih razlogov oz. napotkov ne le iz ustavne odločbe U-I-284/94 temveč tudi iz večih drugih odločb, sprejetih v konkretnih postopkih, sproženih na podlagi ustavnih pritožb.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitve delovnih obveznosti
Tožnikovo ravnanje, ko je kot policist brez potrdila od udeležencev v prometu pobiral globo, pomeni naklepno hujšo kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja in predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055250
ZD člen 138, 138/1, 138/2, 210, 210/1, 210/2-5, 138, 138/1, 138/2, 210, 210/1, 210/2-5. ZPP člen 179, 179. OZ člen 99, 99/1, 99/2, 99, 99/1, 99/2.
razveljavitev dedne izjave - izpodbijanje dedne izjave - oblikovalna tožba - prekluzivni rok - napotitev na pravdo - prepozna tožba
Tožbo zaradi razveljavitve dedne izjave je treba vložiti v prekluzivnem roku enega leta oziroma treh let. Sklep o napotitvi na pravdo v zapuščinskem postopku ne vpliva na potek roka.
denarna kazen - žalitev sodnika in sodišča - očitanje kaznivega dejanja - kaznovanje stranke v postopku
Primerjava sodišča in sodnice s fašisti, češ da je sodišče in razpravljajoča sodnica še slabša od le-teh, in želja, naj vse sodelujoče v tej zadevi zadane veliko trpljenje in zlo, predstavlja negativno oceno, ki je močno prestopila mejo, ki kritiko, pa čeprav ostro, loči od žaljivih trditev in negativnega etiketiranja.
Ob odločanju o stroških tretjega v izvršilnem postopku ni mogoče avtomatično upoštevati načela uspeha z ugovorom in s predlogom za odlog izvršbe, temveč je v skladu s 6. odstavkom 38. člena ZIZ treba ugotavljati, ali je upnik tretjemu stroške povzročil neutemeljeno. Uspeh z ugovorom, ker mu upnik ne nasprotuje, in s predlogom za odlog izvršbe, še ne pomeni, da je upnik stroške tretjemu povzročil neutemeljeno.
Odlog izvršbe traja do pravnomočnosti ustavitve izvršbe na obravnavani osebni avto, saj bi v primeru upnikove pritožbe zoper ugoditev ugovoru tretjega brez odloga izvršbe lahko prišlo do realizacije izvršbe.
V kazenskem postopku vselej nastanejo določeni stroški, o katerih odloča sodišče. Stroški kazenskega postopka so določeni v drugem odstavku 92. člena ZKP. Temeljno pravilo je, da mora obdolženec, če je bil spoznan za krivega, povrniti vse stroške kazenskega postopka.
Po določbi 4. odstavka 92. člena ZKP sodišče določene stroške začasno krije vnaprej iz svojih proračunskih sredstev. Tako se stroški iz 1. do 5. točke drugega odstavka istega določila ter potrebni izdatki in nagrada postavljenega zagovornika in postavljenega pooblaščenca oškodovanca ter oškodovanca kot tožilca v postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, izplačajo vnaprej iz sredstev organa, ki vodi kazenski postopek, pozneje pa izterjajo od tistih, ki so jih po določbah ZKP dolžni poravnati. Po določbi 4. odstavka 95. člena ZKP sme sodišče oprostiti obdolženca povrnitve vseh ali dela stroškov iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati. Če je bil obdolžencu zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, če bi moral plačati zagovorniku nagrado in potrebne izdatke, se ti po določbi prvega odstavka 97. člena ZKP izplačajo iz proračunskih sredstev. V nobenem primeru pa sodišče ne more obdolženca oprostiti povrnitve stroškov, ki jih je imel s tem, da si je sam najel zagovornika, oziroma ne more izreči, da ti stroški obremenjujejo proračun.
V konkretnem primeru je bila obsojencu zagovornica postavljena po uradni dolžnosti. Glede na predstavljeno zakonsko ureditev po presoji pritožbenega sodišča ni razloga, da ne bi sodišče prve stopnje ob smiselni uporabi četrtega odstavka 95. člena ZKP obdolžencu dovolilo, da nagrado in potrebne izdatke postavljene zagovornice povrne v obrokih. Ker ZKP ne določa roka za obročno plačevanje stroškov kazenskega postopka in tudi ne napotuje na smiselno uporabo 5. odstavka 38. člena KZ, kakor si napačno razlaga obsojenec v pritožbi, mora rok za plačilo stroškov določiti sodišče v sklepu.