ZDR člen 147. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti člen 33, 33/2.
neenakomerno razporejen delovni čas – delo preko polnega delovnega časa
Pri tožniku, ki je imel prerazporejen delovni čas, se je moral po panožni kolektivni pogodbi fond ur uravnavati vsakih šest mesecev oziroma letno. Ob koncu leta se je višek ur obravnaval kot nadurno delo, del teh ur je tožnik kompenziral z odsotnostjo, za preostale ure pa je upravičen do plačila kot za nadure, pri čemer se vrednost ugotavlja ob upoštevanju vrednosti urne postavke ob koncu leta, ko bi moralo priti do uravnave fonda ur.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - višina
Pri presoji višine odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Glede na višino mesečne bruto plače tožnika, njegovo delovno dobo, dejstvo, da bo zaradi svoje bolezni težko našel novo zaposlitev, predvideno nadaljnje zdravljenje ter slabo finančno stanje tožene stranke je prisojeni znesek v višini štirih tožnikovih bruto plač z možnostjo plačila v treh obrokih ustrezen.
V času sklenitve kreditne pogodbe je bilo področje pristojnosti in uporabe prava v razmerjih z mednarodnim elementom urejeno z Zakonom o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur.l. SFRJ št. 43/82, 72/82-ZUKZ). Ob uporabi čl. 19 in 20 ZUKS je sodišče za razsojo pravilno uporabilo avstrijsko pravo.
ZVZP člen 5, 7, 14, 28, 29. ZJC člen 13, 13/1, 14.
poslovodstvo brez naročila – vzdrževanje zapornic in polzapornic – železniška infrastruktura – cestnoprometna signalizacija
Zapornice in polzapornice so uvrščene med prometno opremo. Pri razmejevanju bremena stroškov vzdrževanja nivojskih prehodov pa jih je uvrstilo v breme tistega, ki je dolžan nositi stroške cestno prometne signalizacije, izhajajoč iz sistemske razlage zakona, upoštevaje da gre za naprave, ki udeležence cestnega prometa opozarjajo na prehod.
poslovodstvo brez naročila – nivojski prehodi in progovne signalizacije – železniška infrastruktura – stroški vzdrževanja cestnoprometne signalizacije
Upoštevaje funkcijo prometne opreme ter dejstvo, da je le-ta sestavni del javne ceste, tako kot prometna signalizacija, je smiselno zaključiti, da stroški vzdrževanja le-te bremenijo upravljavca ceste.
odškodninska odgovornost zavoda – zmotna uporaba materialnega prava – elementi odškodninskega delikta – protipravno ravnanje
Četudi je tožena stranka na podlagi napačnega pravnega predpisa zmotno odločila o tožnikovi pravici do akontacije vojaške pokojnine, še ni utemeljen tožnikov zahtevek za povrnitev škode, saj zmotna uporaba materialnega prava sama po sebi še ne predstavlja protipravnega ravnanja. Protipravnost je podana le, če je zmotna uporaba materialnega prava dovolj huda in brez razlogov, torej mora iti za ravnanje, ki je samovoljno in arbitrarno.
poslovodstvo brez naročila – stroški vzdrževanja zapornic in polzapornic – železniška infrastruktura – cestnoprometna signalizacija
Čeprav je v 2. odstavku 29. člena ZVZP izrecno navedena le cestnoprometna signalizacija, pa je s sistemsko razlago, ki jo je uporabilo prvostopno sodišče, v okvir vzdrževanja upravljavca ceste moč podvesti tudi prometno opremo.
varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov - odprava ukrepa po uradni dolžnosti - obteževalne okoliščine - pogojna obsodba
Ob preizkusu napadene sodbe po uradni dolžnosti (1. točka prvega odstavka 383. člena ZKP) je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon iz 5. točke 372. člena ZKP, ki ob izreku prvostopne sodbe še ni obstajal, je pa veljal v pritožbenem postopku. V času odločanja o pritožbi je začel veljati Kazenski zakonik (KZ-1) in sicer 1.11.2008, ki od skupaj prej predpisanih šestih varnostnih ukrepov zdaj predpisuje le še tri varnostne ukrepe, pri čemer med njimi ni več varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na prvi stopnji izrečen varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov odpravilo.
goljufija - zastaranje kazenskega pregona - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uporaba milejšega zakona
Obd. V.H. je obtožba očitala, da je pod točko I storil kaznivo dejanje goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena KZ, saj je znašala velika premoženjska škoda, ki bi jo naj povzročil oškodovancu M.K. 41.357,86 EUR, ki je presegala 50 povprečnih neto plač na zaposleno osebo (3. točka trinajstega odstavka 126. člena KZ). Ker pa novi KZ-1 v 99. členu v 3. točki devetega odstavka za veliko premoženjsko škodo šteje znesek večji od 50.000,00 EUR, je takšna določba novega zakonika za obdolženca milejša. S svojim dejanjem je torej storil kaznivo dejanje goljufije, ki ga je potrebno kvalificirati po prvem odstavku 211. člena novega KZ-1, za storitev katerega pa je zagrožena kazen do treh let zapora. 90. člen KZ-1 v 4. točki prvega odstavka določa, da kazenski pregon ni več dovoljen, če je poteklo deset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto. Ker pa bi naj obdolženec to kaznivo dejanje storil 28.8.1998 oziroma 23.10.1998, je kazenski pregon zoper njega zastaral najkasneje 23.10.2008. Zato je pritožbeno sodišče obtožbo zoper obdolženca za omenjeno kaznivo dejanje zaradi zastaranja kazenskega pregona zavrnilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – okoliščine, zaradi katerih od delodajalca ni upravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Ker tožena stranka tožnici pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni omogočila zagovora in ker niso bile podane okoliščine, zaradi katerih tega od nje ne bi bilo upravičeno pričakovati, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita. Okoliščina, na katero se je tožena stranka sklicevala – teža kršitve – ni take narave, da zaradi nje ne bi bilo upravičeno pričakovat, da tožnici omogoči zagovor, nasprotno: prav zaradi tega, ker je šlo za hudo kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, bi bilo treba tožnici zagovor omogočiti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – preklic odpovedi
Tožena stranka ni mogla zakonito sanirati morebitne nepravilnosti pri podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (izostanek pisne obdolžitve, zagovora), tako da je naknadno tožnico z dopisom obvestila o preklicu in ponovno začela s postopkom izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi istih očitkov o kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja.
ZPILDR člen 9, 28, 30, 30/1, 32, 32/1, 38. ZVITIZR člen 159. OZ člen 376, 1060.
inovacija – koristni predlog – nagrada za koristni predlog
Skladno s pravilnikom tožene stranke se plačila oziroma nagrade za inovacijo določajo od vsakoletne gospodarske koristi, pri čemer nagrada za koristni predlog (kar je s strani tožnika izumljen sistem mazanja drsnih ležajev na dizelskih lokomotivah) pripada avtorju največ za dobo enega leta izkoriščanja koristnega predloga v praksi. Že iz te določbe je razvidno, da je nagrada za koristni predlog odvisna od gospodarske koristi, ki jo prinaša izkoriščanje koristnega predloga, zaradi česar ni mogoče šteti, da je bil tožnik s prejemom simbolične nagrade poplačan v celoti.
stvarna pristojnost v primeru začasne odredbe, vložene pred začetkom postopka – gospodarski spor – specialno znanje
Namen, zaradi katerega je zakonodajalec izvzel odločanje v zadevah izvršbe in zavarovanja iz pristojnosti okrajnega sodišča za konkretno določene zadeve je prav v tem, da je za odločanje o teh zadevah v določenih primerih poleg splošnih določb Zakona o izvršbi in zavarovanju in splošnega poznavanja materialnega prava potrebno tudi določeno specialno znanje (s področja gospodarskih sporov, postopkov pred arbitražami in sporov v zvezi z intelektualno lastnino).
Navkljub razlikam med razpolagalno in poslovno sposobnostjo gre v konkretnem primeru za položaj, primerljiv s tistim, ko želi posel skleniti poslovno povsem nesposobna oseba. Izražena je le volja ene stranke, saj prava razpolagalna upravičenka - tožeča stranka - svoje volje ni izrazila. Teorija in praksa sprejemata stališče, da v takšnem primeru do sklenitve posla sploh ne pride; gre za neobstoječ pravni posel oziroma za 'neposel'. Razpolagalni pravni posel, ki ga sklene razpolagalno nesposobna oseba, po sami naravi stvari nima učinkov - pravica se v svoji pripadnosti in/ali obsegu zaradi takšnega posla ne bo spremenila. In prav v tej lastnosti se konkretni primer bistveno razlikuje od neveljavnih (torej ničnih in izpodbojnih) poslov, ki na pravnoposlovnem področju učinkujejo, čeprav ne ravno tako, kot sta si to stranki zamislili. Še najmanj stičnih točk ima neposel z izpodbojno pogodbo, ki učinkuje, vse dokler ni izpodbita, in vedno lahko konvalidira. Bližje je nični pogodbi, ki pa ji OZ vendarle pripisuje določene pravnoposlovne učinke (86. - 91. čl. OZ). Tu obravnavani sporazum o zavarovanju pa ne more učinkovati niti na tak način, zato je bil ničnostni zahtevek navkljub napačnim razlogom sodišča prve stopnje pravilno zavrnjen.
zamudna sodba – sklepčnost – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – procesna predpostavka – sodno varstvo
Ker iz tožbenih navedb ni razvidno, ali je izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo iz 1. in 2. odst. 204. čl. ZDR, čeprav je iz tožbenega zahtevka mogoče sklepati, da je tožnik v času vložitve tožbe še zaposlen pri toženi stranki (in zahteva, da se ugotovi, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas), tožba ni sklepčna in ni mogoče izdati zamudne sodbe.
vročanje sklepa o vknjižbi lastninske pravice - nepredložitev pooblastila za zastopanje - nedovoljen ugovor
Ob vročanju sklepa o dovolitvi vknjižbe lastninske pravice v spisu ni bilo pooblastila, iz katerega bi izhajalo, da v tej zemljiškoknjižni zadevi nasprotne udeleženke zastopa odvetnik. Zato sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ko je sklep vročilo odvetniku namesto neposredno nasprotnim udeleženkam, ki jih je ta odvetnik zastopal v pravdi, v kateri je bila izdana sodba – listina, ki je bila podlaga za vknjižbo v tej zadevi. Brez pooblastila tudi ugovora, ki ga je po prejemu sklepa vložil odvetnik kot pooblaščenec nasprotnih udeleženk, ni bilo mogoče upoštevati. Če bi odvetnik naknadno zahtevano pooblastilo dostavil v roku, bi nedvomno zagotovil procesne učinke ugovora. Pritožba se tudi neutemeljeno sklicuje na učinke pooblastila iz pravde v postopku izvršbe, kot jih predvideva 95. člen ZPP, saj tu ne gre za izvršilni postopek po Zakonu o izvršbi in zavarovanju, temveč za samostojni zemljiškoknjižni postopek.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - razveljavitev
Zapuščinski postopek je enotesn in samostojen, zato o zapuščini ni mogoče odločiti z delnim sklepom o dedovanju. Šele po tem, ko se razčistijo vsa sporna vprašanja, ki se nanašajo na dedovanje, je mogoče izdati (enotesn) sklep o dedovanju. V primeru delne razveljavitve sklepa o dedovanju bi bilo o vprašanjih pravnega nasledstva po zapustniku le delno rešeno, in sicer v tistih točkah, ki pritožbeno ne bi bile izpodbijane oz. bi pritožbeno preizkus prestale. To pa ni v skladu z naravo in namenom zapuščinskega postopka, zato je v takšnih primerih potrebno sklep o dedovanju razveljaviti v celoti.
Oseba, ki začasno biva v domu za ostarele in se občasno vrača v opremljeno stanovanje in v njem občasno biva, ne opusti posesti na stanovanju. Upoštevati je treba, da taka oseba na specifičen način izvršuje posest in da je njena primarna želja živeti v stanovanju in ne v domu.