ZDen člen 6, 6/2, 85, 85/5.ZUP člen 64, 65, 66, 67, 68, 69.
nepopolna vloga - zahteva vložena pred uveljavitvijo Zakona o denacionalizaciji
Zahteva za denacionalizacijo, ki je bila vložena pred uveljavitvijo ZDen, bi se smatrala za vloženo na dan uveljavitve zakona, če bi bila popolna. Če zahteva ni bila popolna, je bil upravni organ dolžan vlagatelja obvestiti, kaj mora storiti, da se pomanjkljivosti odpravijo in mu določiti rok, ki ne sme biti krajši od 30 dni.
industrijska lastnina - varstvo modela - zunanja oblika industrijskega izdelka
Termoizolacijske plošče na splošno kot gradbeni material za izolacijo fasad se glede na svoj namen ne morejo tako razlikovati, da si v določeni meri vendarle ne bi bile - laično vzeto - podobne. Zato je treba šteti, da je podano bistveno razlikovanje med ploščami tudi v takem primeru, kot je obravnavani, ko se tožnikova in toženčeva plošča razlikujeta po številu utorov, posledično po številu predelov in s tem po obliki sploh. Kupec, ki se bo zanimal za take termoizolacijske plošče za fasade, bo že ob povprečni pazljivosti te razlike v zunanji obliki opazil. Nasprotno tožnikovo razlagovanje in utemeljevanje tožbenega zahtevka bi praktično gledano pomenilo, da bi lahko le en sam proizvajalec izdeloval plošče za izolacijo fasad, kar pa bi lahko privedlo tudi do nedopustnega monopolnega položaja na trgu.
spor o pristojnosti - pravno mnenje - stvarna pristojnost - gospodarski spori - spori iz najemnih razmerij
Če so izpolnjena merila iz prvega odstavka 481.člena ZPP, ki spor iz najemnega oziroma zakupnega razmerja opredeljujejo kot gospodarski spor, je stvarno pristojno za sojenje v sporu okrožno sodišče.
upravičenec - cerkve in druge verske skupnosti - delovanje na območju RS v času uveljavitve ZDen
ZDen v 14. členu izrecno veže vrnitev podržavljenega premoženja cerkvam, verskim skupnostim, njihovim ustanovam oz. redom, na njihovo delovanje na območju Republike Slovenije v času uveljavitve ZDen (7.12.1991).
odločba o denacionalizaciji - izrek v nasprotju z obrazložitvijo - delna odločba
Po ZUP, ki se uporablja v postopkih denacionalizacije na podlagi 2. odst. 6. čl. ZDen, lahko izda organ delno odločbo, kadar odloča o kakšni stvari v več točkah, pa so samo nekatere od njih zrele za odločitev, in kadar se pokaže za primerno, da se o teh točkah odloči s posebno odločbo. Ker v konkretnem primeru ne gre za odločanje o posamezni točki zahtevka, izdaja ni v skladu s 1. odst. 215. čl. ZUP.
prevoz blaga v cestnem prometu - povrnitev škode - pogodbena odškodninska odgovornost prevoznika - prehod nevarnosti uničenja stvari - nepogodbena škoda
Pošiljatelj, ki sicer glede na določbo 87. člena Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu po izročitvi stvari prejemniku, ki stvar sprejme brez ugovora, ni legitimiran za uveljavljanje zahtevkov iz prevozne pogodbe, lahko vendarle uveljavlja odškodnino po pravilih za nepogodbeno škodo, če nevarnost za uničenje stvari ni prešla na prejemnika.
ZRMG člen 10. Statut Sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva člen 15, 15/1-3.ZVRS člen 26, 26/3.
imenovanja in razrešitve članov upravnega odbora sklada - predčasna razrešitev
Določba statuta Sklada RS za razvoj malega gospodarstva, da mandat predsednika in članom upravnega odbora tega sklada preneha z razrešitvijo s strani vlade zaradi utemeljenih razlogov, ne pomeni, da je zaradi tega potrebno vsakemu posameznemu članu upravnega odbora dokazovati njegovo subjektivno odgovornost in izpeljati postopek ugotavljanja krivde z vsemi procesnimi kavtelami, pač pa le, da vlada navede in obrazloži te razloge.
1. Družbeni pravobranilec ima procesno sposobnost samo v obsegu, ki ga določa ZDruP. Zato ne more uveljavljati ničnosti pogodbe, sklenjene v nasprotju z 8/4 členom ZPN.
2. Na 31.12.1992 ni mogoče revalorizirati samo oškodovanja družbenega premoženja, ampak tudi vrednosti, ki so bile podlaga za izračun oškodovanja.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - domneva o slabem ekonomsko finančnem stanju stečajnega dolžnika - neobičajen način plačila - verižni pobot
Ne glede na to, da verižni pobot ni predviden po ZOR kot način izpolnitve obveznosti, temveč je to po določilu 336. člena ZOR le pobot, verižni pobot (pa tudi cesija, ki je revizija sicer posebej ne omenja) ne predstavlja običajnega načina poplačila, ker to predstavlja bančni prenos denarnih sredstev z dolžnikovega na upnikov žiro račun. V tem smislu je treba razumeti pojem neobičajnosti plačila iz citirane 1. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL. Taka neobičajna izpolnitev obveznosti namreč kaže na določene likvidnostne težave kot posledico finančnih ekonomskih težav (s čimer se tožena stranka strinja, saj v reviziji sama navaja, da se z verižno kompenzacijo poskuša izboljšati likvidnostno situacijo pri podjetjih). Zato tudi obstoji zakonska domneva o slabem ekonomskem finančnem stanju stečajnega dolžnika, ki se je poslužil neobičajnega načina poplačila dolgov.
stranka v postopku denacionalizacije - pravica udeleževati se postopka
Tožena stranka s tem, ko tožeči stranki, kot morebitnemu zavezancu, sploh ni dala možnosti udeležbe v postopku vse do izdaje izpodbijane odločbe, ni omogočila uveljavljanje njenih pravic in pravnih koristi.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - huda telesna poškodba - sostorilstvo
Obtoženi A.G. in V.T. sta istočasno s pestjo udarjala v obraz oškodovanca. Nastala posledica huda telesna poškodba je tako rezultat njunega skupnega naklepnega delovanja, torej gre za skupno izvršitev kaznivega dejanja, zaradi česar ni pomembno, katero in kakšno poškodbo je povzročil posamezni udarec obtoženca.
Tudi če bi se dalo zanesljivo ugotoviti, da je obtoženec s svojima udarcema povzročil oškodovancu le lahko telesno poškodbo, bi v konkretnem primeru šlo za sostorilstvo v smislu obtoženčevega bistvenega prispevka k nastali posledici - hudi telesni poškodbi.
Zakonski izraz "več oseb" po 22.čl. KZ SFRJ ni pomenil najmanj tri osebe, niti ni bilo sostorilstvo izključeno v primeru, če je bil obtožen le eden od sostorilcev.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 2/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo
Obs. J.W. je jeseni 1947 res pobegnil s prestajanja prostostne kazni ter nato pobegnil preko meje v Avstrijo. V takem ravnanju obsojenca pa niso bili podani znaki kaznivega dejanja po 1.odst. 2.čl. ZKLD in tudi ne kakšnega drugega kaznivega dejanja, saj ilegalni prehod preko državne meje po tedanji zakonodaji ni bil opredeljen kot kaznivo dejanje, iz izreka pravnomočne sodbe pa tudi ne izhaja, da naj bi skupina obsojencev, v kateri je bil tudi obs., pri pobegu iz zapora uporabila silo ali grožnjo.
stroški kazenskega postopka - poseben sklep o višini stroškov, nastalih pred višjim sodiščem - pristojnost predsednika senata sodišča prve stopnje
Glede na določilo 3.odst. 93.čl ZKP, ki določa, da o pritožbi zoper tak sklep odloča senat (6.odst. 25.čl. ZKP), ni dvoma o tem, da o višini stroškov, ko se zberejo podatki, odloči predsednik senata sodišča prve stopnje, ne pa predsednik senata pritožbenega sodišča.
najem stanovanja - najemna pogodba za določen čas - dolžnost sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas - ničnost - soglasje volj - načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij - tožba na izselitev
Če prejšnji imetnik stanovanjske pravice svoje pravice iz drugega odstavka 147. člena SZ ne uveljavi, pač pa z lastnikom sklene najemno pogodbo za določen čas, nobeden od pogodbenikov ne krši navedene zakonske določbe. Sklenitev take pogodbe je posledica doseženega soglasja njune pogodbene volje in je v skladu z načelom o svobodnem urejanju obligacijskih razmerij.
ZDen člen 5, 56, 64. ZPP (1977) člen 16, 16/2, 113, 113/7.ZNP člen 37.
zahteva za varstvo zakonitosti - revizija - zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - vložitev pri nepristojnem organu - materialni prekluzivni roki
Zahteva za denacionalizacijo s postopkom za njeno izvedbo je ena sama, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa. Zato je rok za vložitev zahteve iz določbe 64. člena varovan v vsakem primeru, torej tudi tedaj, ko je popolna zahteva pravočasno vložena pri upravnem organu, sodišču pa je odstopljena že po izteku roka.
Obsojenec bi lahko v skladu z določilom 3.odst. 41.čl. ZKP zahteval izločitev višjega sodnika B.Š. v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, če je dvomil v njegovo nepristranost, vendar tega ni storil. Trditev obsojenca, da je podana kršitev določb kazenskega postopka, ki naj bi vplivala na zakonitost sodbe pritožbenega sodišča, je torej neutemeljena.