ZKP člen 178, 178/4, 178/5, 340, 340/2, 420, 420/1-3.
preiskava - zaslišanje priče - obvestilo obdolžencu in zagovorniku o zaslišanju priče - branje zapisnika o zaslišanju priče na glavni obravnavi - soglasje strank - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ni moč pritrditi razlagi pritožbenega sodišča, po kateri je soglasje za branje zapisnika o zaslišanju priče podano, ker nihče od navzočih branju zapisnika ni nasprotoval oziroma zahteval neposredno zaslišanje priče. Soglasje strank, da se zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče lahko prebere, je podano le z izrecno izjavo stranke, da se z branjem strinja, takšna izjava mora biti vpisana v zapisnik glavne obravnave.
Izpoved priče, ki je bila prebrana na glavni obravnavi brez soglasja strank, ne pomeni kršitve z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, prav tako po določbah ZKP izrecno ni določeno, da sodišče na tako izpovedbo ne sme opreti svoje odločbe. Gre za t.i. relativno kršitev določb postopka.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-9.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda
Samo politično delovanje - propaganda proti narodnoosvobodilni borbi, brez opredelitve ravnanj iz 9.tč. 3.čl. ZKLD, ko je zgolj pavšalno navedeno, da je vršila propagando zoper narodnoosvobodilno gibanje, ne predstavlja kaznivega dejanja po 9.tč. 3.čl. ZKLD. Prav tako zgolj članstvo v nekem društvu, brez konkretizacije ravnanja, ne predstavlja dejanskega stanu navedenega kaznivega dejanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20645
ZKP člen 496, 496/2.KZ člen 64, 64/2.
varnostni ukrepi - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - odločanje o potrebnosti nadaljnjega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - zaslišanje storilca
Pred izdajo izpodbijanega sklepa R.J. res ni bil zaslišan, vendar pa zaslišanje ni obvezno, saj se po določilu 2.odst. 496.čl. ZKP zaslišanje storilca pred odločanjem opravi le v primeru, če je to potrebno in če njegovo stanje to dopušča.
predkazenski postopek - posebne operativne metode in sredstva - prisluškovanje in snemanje telefonskih pogovorov - SOVA
Ukrepe iz 150.čl. ZKP izvršijo organi za notranje zadeve, kar pa ne pomeni, da pri tem ne smejo angažirati drugih oseb, ki niso zaposleni ali ne spadajo v organizacijo organov za notranje zadeve. Bistveno je, da imajo organi za notranje zadeve nadzor nad izvajanjem ukrepa.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - oškodovanec kot tožilec
Kot upravičenca za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zakon poleg obdolženca in zagovornika izrecno določa državnega tožilca Republike Slovenije in ne morebiti državnega tožilca kot stranko v posamičnem postopku, zato v tem primeru oškodovanec kot tožilec nima pravice niti v postopku, v katerem nastopa kot tožilec (subsidiarni tožilec), vložiti to izredno pravno sredstvo.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-3.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - vojni zločin
Obs. je bil spoznan za krivega, da je deloval kot sodelavec grupe informatorjev ter kot sodelavec pri železniški policiji, kar pa ne pomeni, da je imel status funkcionarja terorističnega aparata okupatorja, zlasti še ob upoštevanju razlogov izpodbijane sodbe, v katerih je med drugim navedeno, "da je obsojenec majhen člen debele verige izdajalsko - hlapčevske slovenske inteligence ...".
V izreku pravnomočne sodbe pa tudi niso opisane posledice oddajanja poročil Gestapu, saj je bilo kaznivo dejanje, katerega je bil obsojenec spoznan za krivega, podano le v primeru, če je prijavljanje imelo za rezultat v 3.tč. 3.čl. ZKLD navedene ukrepe terorja in prisiljevanja.
ugotavljanje pogojev za opravljanje dejavnosti - ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti
Gospodarska družba ne sme pričeti opravljati svoje dejavnosti preden ni vpisana v register dejavnosti in preden ne izpolni z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti ter tega ne ugotovi pristojni organ.
ZUS člen 34, 34/1, 68, 74. ZPP (1977) člen 112, 112/4, 113, 113/2.ZPDPD člen 2, 2-1.
pravna sredstva - pritožba - rok - praznik
Če je zadnji dan roka nedelja ali državni praznik ali kakšen drug dan, ko se pri sodišču ne dela, se pritožbeni rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika (4. odst. 112. čl. ZPP, 2. odst. 113. čl. ZPP, 2. čl. Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS).
ZDen člen 16, 19, 19/1-1, 19/1-4, 42.ZOFVI člen 81.ZOR člen 567.URS člen 33, 67.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine - pogoji za vrnitev v naravi - omejitve lastninske pravice v javnem interesu - izvajanje izobraževalne dejavnosti - najem nadomestne nepremičnine
Po 1. točki 1. odstavka 19. člena ZDen morajo biti kumulativno podane vse predpostavke, ki so v njej določene. Dejstvo, da gre za dejavnost vzgoje in izobraževanja v okviru javne službe, je le ena od predpostavk iz te določbe. Ugotoviti je treba tudi, ali bo z vrnitvijo bistveno okrnjena možnost za opravljanje navedene dejavnosti. Okrnjenost se ugotavlja tako, da mora sodišče v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, ali dejavnosti, ki se opravlja v sporni nepremičnini, ni mogoče opravljati drugje, in če jo je, ali bi bila nadomestitev povezana z nesorazmernimi stroški.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Tožnik sicer upravičeno opozarja, da je človek z medicinsko izobrazbo lahko bolj zaskrbljen za izid zdravljenja. Toda po drugi strani je to tudi njegova prednost, saj je kot takšen bolj pozoren na morebitne spremembe, ki mu omogočajo tudi pravočasno ukrepanje.
status civilnega invalida vojne - civilno opravljanje del v tovarni
Prisilno opravljanje del v tovarni, pa čeprav v izseljeništvu, ni v neposredni povezavi z delovanjem vojskujočih se strani v vojni in zato ni podlaga za priznanje statusa civilnega invalida vojne.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost države - krivdna odgovornost - vojaške vaje - organizacija športne vadbe - skok čez ovire - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - sorazmerno zmanjšanje odškodnine
Jutranjo telovadbo za večje število vojakov (60) bi tožena stranka morala organizirati tako, da bi zagotovila njihovo varnost. Če je zahtevala, da naj stečejo na igrišče, bi morala dostop do igrišča organizirati tako, da bi bil ta mogoč brez gneče in s tem zvezanih nerodnih ravnanj, predvsem pa brez preskakovanja dokaj visoke cestne zapornice (cca 95 cm).
Tožnik, ki se je lotil preskakovanja ovire, kljub temu, da mu njegove fizične sposobnosti tega niso dovoljevale, je soodgovoren za nastalo škodo do 2/3.
Prenos posestne meje v naravo ni predmet upravnega odločanja, ampak le tehnična storitev, ki jo upravni organ opravi po naročilu in na stroške lastnika. Postopek se konča s podpisom zapisnika oz. izjave na zapisnik, da se posamezni lastnik strinja s pokazano mejo in z zamejničenjem s trajnimi mejnimi znamenji. Zapisnik in mejnih znamenj ni mogoče izpodbijati v upravnem postopku, ker zapisnik ni upravna odločba.
Dejanska podlaga zahtevka po 210. členu ZOR je dokazano povečanje premoženja na strani neopravičeno obogatenega in zmanjšanje premoženja na strani neopravičeno prikrajšanega. Stranka, ki v postopku zatrjuje določena dejstva, mora za ta dejstva ponuditi tudi dokaze (7. člen ZPP). Izjema so le primeri, ko materialnopravni predpis določi prevalitev dokaznega bremena.
ZUP (1986) člen 276, 276/2, 277, 277/1, 278, 278/3, 278/4. ZUS člen 30, 30/2, 69, 69/1.
začasna odredba - izvršba na izpolnitev denarne obveznosti
Določba 2. odstavka 276. člena ZUP, po kateri se izvršba za izpolnitev denarne obveznosti opravlja po sodni poti, ne izključuje v samem upravnem sporu uporabe 1. odstavka 69. člena ZUS, po kateri lahko tožnik iz razlogov iz 2. odstavka 30. člena ZUS zahteva odložitev izvršitve upravnega akta od sodišča.
zamudne obresti - obrestna mera zamudnih obresti od terjatve v tuji valuti - zmotna uporaba materialnega prava
Naši predpisi ne določajo obrestne stopnje zamudnih obresti za glavnice v tujih valutah. Toda to ne pomeni, da upnik nima pravice do nikakršnih zamudnih obresti. Očitno je, da je tožeča stranka s tožbo zahtevala s formulacijo "zakonite zamudne obresti" takšno stopnjo zamudnih obresti, kot je določena v Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Uradni list RS št.
45/95), saj se je v sodni praksi takšno vtoževanje obrestne stopnje zamudnih obresti povsem uveljavilo, seveda za glavnice v tolarjih kot domači valuti. Taka obrestna stopnja zamudnih obresti, ki v skladu s citiranim zakonom sestoji iz določene revalorizacije in določene eskontne stopnje Banke Slovenije, seveda ne velja za glavnico v tuji valuti. Toda ugotovitev pravilne stopnje zamudnih obresti je vprašanje materialnega prava in, če tožeča stranka upravičeno zahteva zamudne obresti, sicer po neutemeljeni obrestni stopnji, mora sodišče prisoditi tisto obrestno stopnjo zamudnih obresti, ki ima svojo oporo v materialnopravni ureditvi.
javna glasila - pravica do odgovora na objavljene informacije - vsebina odgovora - prizadetost pravice ali interesa
Tožena stranka je v osrednji informativni oddaji ravnanje tožeče stranke povezala z izrazi goljufija, ponujanje dvomljivih počitnic in nepravilno reševanje reklamacij. Če je tožeča stranka glede na tako vsebino spornega prispevka samo odgovorila na navedene trditve, ki so gotovo prizadele njene pravice in interes, potem ji ni mogoče očitati, da njen odgovor ni dopusten, ker da zavračanje navedenih očitkov ni dopustno, ker gre za mnenje oziroma komentar spornega prispevka. V nasprotju s poštenostjo in pravnim načelom sorazmernosti bi bilo, če bi nekdo objavljal prispevke z negativnim ocenjevanjem dogodkov, prizadetemu pa ne bi šla pravica do reagiranja na očitke.
Vsebina prispevka daje okvir tudi za vsebino odgovora.
Uvodni del 48.a člena ZLPP je uzakonil domnevo, da je družbena lastnina oškodovana v vseh primerih, naštetih v omenjenem zakonskem določilu. Tisti, v katerega breme je domneva uzakonjena, pa lahko dokazuje nasprotno (tretji odstavek 221. člena ZPP 1977).
Omenjena domneva se v obravnavanem primeru nanaša tudi na ukrep, izrečen v točki I/3 izreka odločbe tožene stranke. Ta ukrep je tožena stranka izrekla tožeči stranki, ker je na podlagi revizijskega poročila ugotovila, da naj bi prišlo do oškodovanja družbene lastnine po 7./ in 10/ točki 48a člena ZLPP. Revizijsko poročilo je javna listina, ki dokazuje resničnost v njej (listini) ugotovljenih dejstev. Dovoljeno pa je dokazovati, da so dejstva v javni listini neresnično ugotovljena (prvi in tretji odstavek 230. člena ZPP 1977). Nepravilno evidentiranje poslovnega dogodka ni podlaga za ugotovitev oškodovanja družbene lastnine. Če tožeča stranka dokaže, da gre za drugačen poslovni dogodek kot to izhaja iz knjigovodskih podatkov, in da zaradi njega družbena lastnina ni bila oškodovana, ji ni mogoče izreči ukrepov iz 48č člena ZLPP.
Odpise terjatev ureja v 50. členu ZR in pozna dve vrsti odpisov: s popravkom vrednosti v celoti (sedmi odstavek 50. člena) in dokončni odpis z neposrednim odpisom (dvanajsti odstavek 50. člena). Do odpisa s popravkom vrednosti v celoti je prišlo, če so bile izpolnjene predpostavke iz sedmega odstavka 50. člena ZR. Zaradi izpolnitve omenjenih predpostavk so bile terjatve dvomljive, zato jih podjetje ni moglo izkazovati kot prihodek. To pa ni pomenilo, da jih zaradi možnosti izterjave ni imelo več evidentiranih. Izostanek ustrezne aktivnosti za njihovo izterjavo pa pomeni po določbah ZLPP oškodovanje družbene lastnine. Ustrezna aktivnost, ki upravičuje neupoštevanje omenjenih terjatev pri sestavi otvoritvene bilance po določbah ZLPP, pa je tista, ki po 7. točki 48a člena ZLPP utemeljuje njihov odpis. Pri tem ZLPP ne dela nobene razlike glede odpisov po sedmem ali dvanajstem odstavku 50. člena ZR.