• Najdi
  • <<
  • <
  • 1
  • od 8
  • >
  • >>
  • 1.
    Sklep I R 70/99
    30.11.1999
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS04607
    ZPP člen 30, 30/2-2, 32, 32/2-7, 63, 66, 67, 68, 481, 481/2, 483, 483-6.ZS člen 101, 101/II-5, 104, 104-2, 106, 106-6. ZTLR člen 81.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - nujna delegacija - pristojnost za odločanje o predlogu za delegacijo - stvarna pristojnost - pristojnost za spore v stečajnem postopku - spor zaradi motenja posesti
    Višje sodišče odloča le o nujni delegaciji, če zaradi izločitve sodnikov ne more postopati okrajno ali okrožno sodišče z njegovega območja, ne pa tudi o predlogu za smotrno delegacijo.
  • 2.
    Sklep II Ips 98/99
    26.11.1999
    DENACIONALIZACIJA
    VS05173
    ZDen člen 5.
    denacionalizacija - sklenitev pravnega posla - izročilna pogodba - napake volje - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti
    Pravilno je stališče, da 5. člen ZDen v primeru podržavljanja stvari ali premoženja na podlagi pravnega posla postavlja kot pogoj za denacionalizacijo, da je bila sila državnega organa ali predstavnika oblasti usmerjena prav na sklenitev konkretnega pravnega posla.

    Ugotovljeno dogajanje, ki se je končalo s podpisom sporne izročilne pogodbe ne mogoča pravne presoje, da je bila sporna izročilna pogodba sklenjena zaradi sile državnega organa ali predstavnika oblasti, kakršno ima v mislih 5. člen ZDen.
  • 3.
    Sodba in sklep II Ips 599/98
    26.11.1999
    OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VS05190
    ZOR člen 210, 210/4.ZZZDR člen 12, 59. ZPP (1977) člen 40, 40/2, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/3.
    revizija - dovoljenost revizije po nasprotni tožbi - vrednost spornega predmeta - prenehanje zunajzakonske skupnosti - delitev skupnega premoženja - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - zakonska domneva o velikosti deležev - posebno premoženje - neupravičena pridobitev
    V pravnem položaju, ko je bodisi iz skupnih denarnih sredstev (pridobljenih z delom in iz dela) ali pa iz posebnega premoženja enega izmed zakoncev (ali izvenzakonskih partnerjev) poravnana pogodbena obveznost po pogodbi o najemu (tipa tako imenovane pogodbe o leasingu) osebnega vozila, ki jo je z lastnikom vozila sklenil drugi zakonec (ali izvenzakonski partner) - pri tem pa pred trenutkom, ko je zaradi prenehanja življenjske skupnosti prenehalo nastajati skupno premoženje, še ni bila realizirana možnost odkupa vozila - ima tisti izmed obeh, ki ni najemnik vozila, obligacijski zahtevek nasproti drugemu, ki je najemnik vozila in od katerega odločitve oziroma ravnanja v pogodbenem razmerju je odvisno, ali se bo pogodbeno razmerje zaključilo kot najemno razmerje ali pa z odkupom vozila. Pravna podlaga tega obligacijskega zahtevka je v četrtem odstavku 210. člena ZOR.
  • 4.
    Sodba II Ips 204/99
    25.11.1999
    ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS04928
    ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203, 211, 216. ZPP (1977) člen 389, 389/2.ZIZ člen 67.
    povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - primarni strah - sekundarni strah - revizija - dovoljenost revizije - pravni interes tožene stranke za revizijo po plačilu dolga
    Čeprav je stranski intervenient odškodnino že plačal, ima toženka lahko pravni interes za vložitev revizije. V primeru, ko dolžnik plača dolg na podlagi pravnomočne sodbe, pa čeprav gre za dolg iz naslova negmotne škode, 211. in 216. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) ni mogoče uporabiti.
  • 5.
    Sodba II Ips 395/98
    25.11.1999
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS04921
    ZOR člen 620, 620/3, 620/5.
    gradbena pogodba - pogodba o delu - jamčevanje za napake - naročnikova pravica glede nebistvenih napak izvršenega posla - odprava napak - povračilo škode
    Ker tožena stranka kljub zahtevam tožečih strank napak ni odpravila, način, ki ga je ponujala za odpravo napak, pa ni bil primeren, je sodišče druge stopnje svojo odločitev utemeljeno oprlo na tretji odstavek 620. člena ZOR, ob ugotovitvi, da bo tudi po odpravi napak stanovanje manjvredno, pa tudi na peti odstavek istega člena ZOR.
  • 6.
    Sodba U 699/95
    25.11.1999
    TUJCI
    VS13125
    ZTuj člen 34, 37, 37/2. Konvencija o statusu beguncev in Protokol o statusu beguncev člen 1-2A.URS člen 8.
    status begunca - uporaba Ženevske konvencije
    Ker se je tožnik že v prošnji za priznanje statusa begunca skliceval na okoliščine, ki so nakazovale na uporabo Ženevske konvencije, tožena stranka pa teh navedb in predloženih dokazov ni presodila, bi pa lahko vplivale na odločitev, je dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno.
  • 7.
    Sklep II Ips 122/99
    25.11.1999
    DENACIONALIZACIJA
    VS04982
    ZDen člen 42, 62, 62.ZLPP člen 9, 15, 15/2.ZZad člen 74, 74/2.ZNP člen 21.
    oblike denacionalizacije - vrnitev premoženja - vzpostavitev lastninskega deleža na nepremičnini - plačilo odškodnine - lastninsko preoblikovanje podjetij - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - zahteva za denacionalizacijo - določnost predloga v nepravdnem postopku
    Po določilu 9. člena ZLPP bi morala predlagateljica vložiti zahtevo za zavarovanje svojih pravic, če bi si želela zagotoviti, da bi podjetje oz. zadruga v procesu lastninskega preoblikovanja rezervirala določeno stvar (če bi zahtevala njeno vrnitev v last in posest) ali delež na svojem premoženju. Ker predlagateljica ni pravočasno zavarovala svojih zahtevkov, je po določilu drugega odstavka 15. člena ZLPP sedaj upravičena le do odškodnine v obliki obveznic odškodninskega sklada ali delnic v lasti Republike Slovenije.

    Predlagateljica res ni oblikovala natančnega predloga za denacionalizacijo premoženja, toda po 61. in 62. členu ZDen ter zlasti po določilu 21. člena ZNP njene dolžnosti ni mogoče presojati tako strogo, kot v pravdi. Razlika med pravdnim postopkom -in nepravdnim predlagalnim postopkom je v tem, da v pravdi sodišče odloča o utemeljenosti zahtevka, ki ga je postavila tožeča stranka, medtem ko v nepravdnem postopku ureja predvsem razmerja med prizadetimi osebami.
  • 8.
    Sodba U 722/95
    25.11.1999
    OROŽJE
    VS13139
    ZOro člen 9, 9/1, 20, 20/1. ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1.
    dovoljenje za nabavo in posest orožja - neizkaz upravičenih razlogov
    Če prosilec ne izkaže upravičenih razlogov, da bi imel orožje, upravni organ po določbi 1. odst. 20. člena ZOro odreče dovoljenje za nabavo orožja. Občutek ogroženosti, status podjetnika in zasledovanje ranjene divjadi niso opravičeni razlogi.
  • 9.
    Sodba II Ips 212/99
    25.11.1999
    DRUŽINSKO PRAVO
    VS04989
    ZZZDR člen 12, 52, 59.
    prenehanje zunajzakonske skupnosti - delitev skupnega premoženja - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - zakonska domneva o velikosti deležev - dokazno breme
    Ko je sodišče ugotovilo, da je izvenzakonska skupnost med strankama obstajala, pa sta sodišči tudi pravilno uporabili materialno pravo, ko sta dokazno breme o tem, da v času izvenzakonske skupnosti kupljeno stanovanje ni bilo skupno premoženje, oziroma da je toženkin delež večji od tožnikovega (izpodbijanje domneve iz 59. člena ZZZDR), naložili v breme toženke.
  • 10.
    Sklep II Ips 20/99
    25.11.1999
    DENACIONALIZACIJA
    VS04610
    ZDen člen 5, 56, 61, 62, 64.ZNP člen 37. ZPP (1977) 16, 16/2, 113, 113/7.
    pravočasna zahteva za denacionalizacijo - vložitev vloge pri nepristojnem organu - upravni organ - vsebina zahteve za denacionalizacijo - predmet denacionalizacije
    Ob upoštevanju izhodišč in namena ZDen pomeni uporaba določb ZDen v pretežnem delu uporabo materialnega prava. Tudi rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. člena ZDen je materialni prekluzivni rok. Pri tem zakon glede roka ne razlikuje med zahtevo, vloženo pri upravnem organu in zahtevo za denacionalizacijo po 5. členu ZDen (56. člen ZDen). Zahteva za denacionalizacijo s postopkom za njeno izvedbo je ena sama, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa. Zato je rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. člena ZDen varovan v vsakem primeru, torej tudi tedaj, ko je popolna zahteva pravočasno vložena pri upravnem organu, sodišču pa je bila odstopljena že po izteku roka.

    Zapis drugačne izmere, kot je navedena v aktu o podržavljenju, na katerega se zahteva za denacionalizacijo sklicuje, ne more ustvariti domneve, da vlagatelj zahteve za denacionalizacijo zahteva vrnitev premoženja v manjšem obsegu, kot pa mu je bilo podržavljeno.
  • 11.
    Sodba U 706/95
    25.11.1999
    DRŽAVLJANSTVO
    VS13140
    ZDRS člen 14, 14/2.
    pridobitev z naturalizacijo - otroci
    Otroci roditelja, državljana RS, pridobijo državljanstvo RS, če ta roditelj zaprosi za državljanstvo in dokaže, da izpolnjuje zakonske pogoje.
  • 12.
    Sodba III Ips 101/99
    25.11.1999
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VS40549
    ZOR člen 10, 103, 957. ZR (1989) člen 72, 72/1. ZDDPO člen 7, 7/2, 7/3, 35. ZDoh člen 14a.
    individualna pogodba o zaposlitvi - bonitete - pogodba o osebnem zavarovanju v korist tretjega - ničnost pogodbe
    Zmotno meni revizija, da so obravnavane pogodbe o osebnem zavarovanju v korist tretjih oseb nične, ker da lahko take pogodbe sklepajo le fizične osebe, ne pa pravne osebe. Ne glede na to, da že sama po sebi nima taka trditev nobenega pravnega razloga, tudi opredelitev pogodbe o življenjskem zavarovanju v korist tretjega in prvega odstavka 957. člena ZOR ne pozna take omejitve. To je razumljivo, saj vendar lahko udeleženci v prometu svobodno urejajo obligacijska razmerja, kot to izhaja iz načela 10. člena ZOR.

    Obravnavane zavarovalne pogodbe niso nemoralne v smislu 103. člena ZOR in tudi niso nične zato, ker premije, ki jih je izplačal prvotoženec drugotoženi zavarovalnici, ne predstavljajo odhodkov po določilu prvega odstavka 72. člena takrat veljavnega Zakona o računovodstvu, kratko ZR). Navedene premije sicer res ne predstavljajo odhodkov po citiranem določilu, saj so odhodki le tisti stroški, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti organizacije ali posledica opravljanja te dejavnosti oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje njenih prihodkov, za kar v danem primeru ne gre. Če je prvotoženec štel izplačane premije za take odhodke, je s tem storil gospodarski prestopek po 14. točki prvega odstavka 92. člena ZR. Taka kršitev sama po sebi ne more predstavljati hkrati tudi že ničnosti pravnih poslov, na katere se sporni odhodki nanašajo. Nepravilna opredelitev odhodkov po že citiranem določilu prvega odstavka 72. člena ZR bi nadalje lahko predstavljala tudi nedopustno zniževanje davčne osnove za odmero davka na dobiček po določilu drugega odstavka 7. člena Zakona o davku na dobiček pravnih oseb. Po določilu tretjega odstavka 7. člena predstavljajo namreč odbitno postavko za navedeni davek le odhodki, kot so opredeljeni v ZR. Nezakonito ugotavljanje davčne osnove predstavlja tudi gospodarski postopek po 35. členu citiranega zakona.
  • 13.
    Sodba II Ips 200/99
    25.11.1999
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS04925
    ZZZDR člen 52, 54.ZOR člen 117, 210, 210/4.
    skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - darilna pogodba - tožba na ugotovitev ničnosti - izpodbojnost - prekluzivni roki - aktivna legitimacija zakonca
    Varnost pravnega prometa narekuje ureditev, ki dovoljuje razpolaganje s posamezno stvarjo iz skupnega premoženja, vendar tako, da obenem varuje zakonca, ki se s takšnim razpolaganjem ni strinjal. Tožnica je torej aktivno legitimirana, da v skladu z določbo 52. člena ZZZDR izpodbija veljavnost pravnega posla, ki so ga sklenili toženci, ne more pa uveljavljati njegove ničnosti. V členu 54. ZZZDR je uzakonjena prepoved razpolaganja z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, ne pa razpolaganje s posamezno stvarjo, ki sodi v skupno premoženje zakoncev.
  • 14.
    Sodba II Ips 123/99
    25.11.1999
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS04986
    ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.ZOR člen 210, 210/4.
    premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - skupna vlaganja - adaptacija nepremičnine
    Tožnik utemeljeno graja materialnopravno pravilnost odločitev obeh sodišč, da lahko od toženke zahteva povrnitev le 1/4 vrednosti skupnih vlaganj v adaptacijo toženkine hiše, ker je ta v solasti tudi njenih otrok. Za adaptacijo hiše sta se dogovorili obe pravdni stranki. Vrednost skupnih vlaganj, čeprav je izražena v denarju in ne v stvarnopravnem deležu, predstavlja skupno premoženje pravdnih strank. Res je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ta vrednost znaša le 22.718 DEM (oziroma polovica vrednosti 11.359 DEM), vendar taka ugotovitev samega značaja premoženja ne spreminja, temveč ima za posledico le ugotovitev, do kakšnega zahtevka je tožnik upravičen, do stvarnopravnega ali do obligacijskega.

    Ker je prišlo do razveze zakonske zveze, je podlaga za tožnikovo odločitev o skupnem vlaganju naknadno odpadla. Zato utemeljeno le od toženke zahteva polovico vrednosti skupnih vlaganj v hišo, ker ta vrednost predstavlja njuno skupno premoženje.
  • 15.
    Sodba U 688/95
    25.11.1999
    INVALIDI
    VS13124
    ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1. ZCI člen 1, 1/1.
    status civilnega invalida vojne
    Prometne nesreče, v kateri je tožnik zadobil poškodbe (tudi če je bil v njej udeležen nemški vojak), ni mogoče šteti za vojni dogodek, torej za takšen dogodek, ki bi bil v neposredni povezavi z delovanjem vojskujočih se strani v vojski.
  • 16.
    Sodba U 490/95
    25.11.1999
    URBANIZEM
    VS13130
    ZUN člen 76a. Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in načinu njegovega plačila. ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1.
    nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - višina nadomestila
    Če gre za nedovoljen poseg v prostor, pričet pred uveljavitvijo novele ZUN, s katero je bila uveljavljena določba 76.a člena, morata investitorja nedovoljenega posega plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.
  • 17.
    Sodba II Ips 208/99
    25.11.1999
    STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS04995
    ZPP (1977) člen 264, 264/2, 352, 352/1, 355, 355/2.SZ člen 149.
    nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - dokazi in izvajanje dokazov - zaslišanje strank - subsidiarnost dokaza - podnajemna pogodba - pravice podstanovalcev - nezakonita uporaba stanovanja - nedopustnost izvršbe
    Po 352. členu ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze.

    Ko presoja predlog novega dokaza mora sodišče presoditi tudi, ali bi takšen nov dokaz lahko vplival na morebitno drugačno odločitev na prvi stopnji. Če že na pritožbeni stopnji iz samih pritožbenih navedb ugotovi, da takšen dokaz v povezavi z drugimi dokazi ne bi pripeljal do drugačne rešitve, ne stori nobene kršitve ZPP, če takšnega dokaza ne upošteva in pritožbo kljub temu zavrne.
  • 18.
    Sodba II Ips 155/99
    25.11.1999
    STANOVANJSKO PRAVO
    VS04983
    SZ člen 18, 19, 19/1, 20.
    promet s stanovanji in stanovanjskimi hišami - predkupna pravica najemnika - najemna pogodba za nedoločen čas - cena stanovanja - tožba predkupnega upravičenca na razveljavitev pogodbe
    V zvezi z načinom ponudbe stanovanja v odkup in njenega sprejema so v 19. členu SZ formalno in natančno določeni pogoji, vendar ne brez razloga, saj gre za pomembna pravna dejanja in je namen predpisane oblike v tem, da se preprečijo kasnejši spori.

    Prva toženka, ki v reviziji navaja, da je drugi toženki prodala stanovanje za enako ceno, bi se nesporazumom lahko izognila, če bi bila v ponudbi zapisala ceno, tako kot predvideva prvi odstavek 19. člena SZ. Tudi dokazovanje o tem, kdaj je tožnica zvedela za kupoprodajno pogodbo med toženima strankama, bi bilo enostavnejše, če bi bila prva toženka ravnala po četrtem odstavku 19. člena SZ takoj ob prodaji stanovanja in ne bi tega storila šele na zahtevo tožnice.
  • 19.
    Sodba in sklep II Ips 167/99
    25.11.1999
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS04985
    ZPP (1977) člen 219, 221a, 354, 354/1.ZPSPP člen 19.
    najem poslovnih prostorov - plačilo najemnine - relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - pravilo o dokaznem bremenu
    V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da je bil toženec dolžan plačevati najemnino in ostale stroške v zvezi z najemom lokala. Ker pogodbene obveznosti same kot take niso bile sporne in tudi ne zapadlost teh obveznosti za obdobje do 1.1.1995, je bilo na toženčevi strani dokazno breme, da so iztoževane pogodbene obveznosti ugasnile zaradi plačila. Sodišči prve in druge stopnje sta se oprli na listino tožeče stranke in posebej poudarili, da za drugačno dokazno oceno samo toženčevo drugačno zatrjevanje ne zadostuje.
  • 20.
    Sodba II Ips 6/99
    25.11.1999
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS04922
    ZOR člen 200, 203.
    povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah
    Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
  • <<
  • <
  • 1
  • od 8
  • >
  • >>