ZPPSL člen 125, 125/4, 125/4-2, 125, 125/4, 125/4-2.
izpodbijanje pravnih dejanj - stečajni postopek - obstoj subjektivne nevarnosti
Če bi tožena stranka hotela uspeti v pravdi na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, bi morala izpodbiti domnevo o obstoju subjektivnega elementa izpodbijanja (plačilo svojih terjatev je prejela v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stelajnega postopka).
Izvršbe na nepremičnine ni mogoče dovoliti, če dolžnik ni zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine in če upnik ne predloži listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice.
Če tožnik sodno takso pravočasno plača, le sodišču ne pošlje dokazila, da je bila taksa plačana, tožba ne šteje za umaknjeno. Za tako opustitev namreč v zakonu ni predpisana sankcija, da šteje tožba za umaknjeno.
Odškodnina prisojena 26-letnemu tožniku, ki je utrpel izpah kolka z odlomom leve kolčne polovice, pretres možganov, zlom lobanjskega dna, raztrganino tebušne prepone s pomikomm želodca v prsni koš ter manjši razgranino vranice : za duševne bolečine ZŽA 3.500.000,00 SIT za sekundarni strah 350.000,00 SIT za skaženost 900.000,00 SIT predstavlja pravično odškodnino
Kaznivo dejanje samovoljnosti stori, kdor si samovoljno vzame svojo pravico ali pravico, za katero misli, da mu gre. Pri tem pa mora iz opisanega ravnanja v zasebni tožbi tudi izhajati, katera je tista stvarna ali obligacijska pravica, ki si jo je storilec vzel.
Ker je obtoženec še pred sejo pritožbenega sodišča umrl, je sodišče druge stopnje kazenski postopek zoper njega ustavilo, ne da bi presojalo vsebino pritožbenih navedb njegovega zagovornika, navedenih v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil obtoženec spoznan za krivega kaznivega dejanja posilstva ter mu je bila izrečena zaporna kazen.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20591
KZ člen 254, 254/1, 254/2, 254/3, 254, 254/1, 254/2, 254/3. ZKP člen 409, 409.
zahteva za preiskavo - novi dokazi - uvedba preiskave - davčna zatajitev
Ker je državni tožilec po zavrnitvi prvotne zahteve za preiskavo zaradi kaznivega dejanja davčne zatajitve po čl. 254/III, II in I KZ vložil novo zahtevo, v kateri je ob podanem opisu ravnanja obdolženca konkretiziral vse znake očitanega kaznivega dejanja ter istočasno priložil zahtevi tudi nove dokaze (zapisnika o inšpiciranju pravilnosti in zakonitosti poslovanja), je senat sodišča prve stopnje ravnal pravilno, ko je zoper obdolženca izdal sklep o razširitvi preiskave tudi za to kaznivo dejanje. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo obdolženčevega zagovornika, ki je oba zapisnika zmotno ocenil le kot nova dejstva, zavrnil kot neutemeljeno.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203, 200, 200/1, 200/2, 203.
povrnitev negmotne škode
Materialnopravno podlago za priznanje odškodnin za telesne bolečine, za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, predstavljata določili 200. in deloma 203. člena ZOR.
Ker analogije v kazenskem postopku ni mogoče uporabiti takrat, ko jo že sam zakon izključuje s taksativnim naštevanjem, je ravnalo sodišče prve stopnje pravilno, ko je kot nedovoljeno zavrglo zahtevo za obnovo kazenskega postopka, saj jo je vložil nečak pokojnega upravičenca, ki ne spada v krog oseb, navedenih v 1. odst. 411. čl. ZKP. Pritožbo njegovega pooblaščenca je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
Odgovornost tožene stranke za z njeni delavki izplačanim nadomestilom OD ter s povrnitvijo stroškov specialističnih storitev in pregledov v bolnici tožeči stranki povzročeno vtoževano škodo ne more biti objektivna, temveč bi lahko bila le krivdna, če tožena stranka na rezalno navijalnem stroju res ne bi izvedla za varnost ljudi, še pred obravnavano delovno nesrečo, predpisanih oz. odrejenih ustreznih ukrepov varstva pri delu. Ker je bila delavka tožene stranke zaslišana kot "priča" le pri tožeči stranki, ne pa tudi pred sodiščem, je zato sodišče prve stopnje kršilo načeli ustnega in neposrednega obravnavanja, ko je njeno izjavo vzelo za podlago izpodbijane sodbe.
Ker tožena stranka ni konkretno oporekala trditvam tožeče stranke in po njej predloženim dokazom, je sodišče utemeljeno sledilo dokazom tožeče stranke.
Sodišče sme ugotoviti dejstva, ki jih stranke niso navajale in izvajati dokaze,ki jih stranke niso predlagale, če izhaja iz obravnavanja stvari, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevkom, s katerim ne morejo razpolagati.
Obveznost plačila za dobavljeno vodo nastane, če prodajalec izkaže, da je dejansko dobavil zaračunano količino po dogovorjeni ceni. Tožeča stranka ni dokazala, da je toženi stranki dobavila vodo, ki ji jo je zaračunala, zaradi česar ne obstoji materialnopravni temelj tožbenega zahtevka glede glavnice, v posledici pa tudi glede zamudnih obresti.
dokazi - izvajanje dokazov - zaslišanje prič - ogled - posestna dejanja tožnika v gozdu - zavrnitev dokaznega predloga - ni zaslišanja na kraju samem - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kadar je potrebno izvajanje dokazov z zaslišanjem prič o posestnih dejanjih tožnika v gozdu sodišče pa jih zasliši v razpravni dvorani, čeprav priče izpovedujejo, da bi lahko o tem izpovedale na kraju samem, pa jih sodišče tam ne zasliši, je podana nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, kadar sodišče odloči na podlagi rezultatov takega dokazovanja.
Lovska družina, ki je sicer pristojni občini oddala vlogo za postavitev prometnega znaka o prehodu divjadi, nato pa več let le pasivno čakala na rezultat, odgovarja solidarno z občino za škodo na tožnikovem avtomobilu, ki je na kritičnem cestnem odseku nastala zaradi naleta srnjaka.
ZZZDR člen 79, 79. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
določitev preživnine
Preživnina otroka se določi v skladu s potrebami in zmožnostmi staršev. Sodišče je dolžno navedene okoliščine ugotoviti, sicer se v nasprotnem primeru sodbe ne da preizkusiti.
Vdova delavca, ki se je smrtno ponesrečil pri delu je upravičena do odškodnine zaradi izgube preživljanja, čeprav ji mož pred smrtjo še ni dajal preživljanja.