Tretji lahko vloži tožbo na nedopustnost izvršbe samo v primeru, če je v teku izvršilni postopek in je s sklepom napoten na pravdo. Ti dve okoliščini pomenita procesno predpostavko za vložitev tožbe.
dokazi - izvajanje dokazov - zaslišanje prič - ogled - posestna dejanja tožnika v gozdu - zavrnitev dokaznega predloga - ni zaslišanja na kraju samem - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kadar je potrebno izvajanje dokazov z zaslišanjem prič o posestnih dejanjih tožnika v gozdu sodišče pa jih zasliši v razpravni dvorani, čeprav priče izpovedujejo, da bi lahko o tem izpovedale na kraju samem, pa jih sodišče tam ne zasliši, je podana nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, kadar sodišče odloči na podlagi rezultatov takega dokazovanja.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203, 200, 200/1, 200/2, 203.
povrnitev negmotne škode
Materialnopravno podlago za priznanje odškodnin za telesne bolečine, za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, predstavljata določili 200. in deloma 203. člena ZOR.
Ker analogije v kazenskem postopku ni mogoče uporabiti takrat, ko jo že sam zakon izključuje s taksativnim naštevanjem, je ravnalo sodišče prve stopnje pravilno, ko je kot nedovoljeno zavrglo zahtevo za obnovo kazenskega postopka, saj jo je vložil nečak pokojnega upravičenca, ki ne spada v krog oseb, navedenih v 1. odst. 411. čl. ZKP. Pritožbo njegovega pooblaščenca je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
Obveznost plačila za dobavljeno vodo nastane, če prodajalec izkaže, da je dejansko dobavil zaračunano količino po dogovorjeni ceni. Tožeča stranka ni dokazala, da je toženi stranki dobavila vodo, ki ji jo je zaračunala, zaradi česar ne obstoji materialnopravni temelj tožbenega zahtevka glede glavnice, v posledici pa tudi glede zamudnih obresti.
umik tožbe - dva zaporedna naroka - vrnitev v prejšnje stanje
Tudi če bi sodišče izdalo sklep o umiku tožbe zaradi izostanka obeh pravdnih strank z dveh zaporednih narokov za glavno obravnavo po prejemu predloga tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje, s tem ne bi kršilo nobene določbe ZPP.
Če je stranka, ki ob prejemu vabila na narok še ni imela pooblaščenca, nato pooblastila odvetnika za zastopanje in mu sporočila napačno uro naroka za glavno obravnavo, zaradi česar je pooblaščenec narok zamudil, to ne more biti upravičen razlog za zamudo. Zato je odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje v takem primeru utemeljena.
Solastninski delež na zemljišču, ki ga je eden od zakoncev s skupnimi sredstvi zakoncev odkupil od solastnice v času trajanja zakonske zveze, je skupno premoženje zakoncev.
Odškodnina prisojena 26-letnemu tožniku, ki je utrpel izpah kolka z odlomom leve kolčne polovice, pretres možganov, zlom lobanjskega dna, raztrganino tebušne prepone s pomikomm želodca v prsni koš ter manjši razgranino vranice : za duševne bolečine ZŽA 3.500.000,00 SIT za sekundarni strah 350.000,00 SIT za skaženost 900.000,00 SIT predstavlja pravično odškodnino
1. Poškodba: zlom dveh kosti v predelu zgornjega skočnega sklepa in popolno pretrganje vezi v predelu skočnih sklepov. 2. Tožniku je bila pravično odmerjena odškodnina za: - telesne bolečine in nevšečnosti v znesku 2,000.000,00 SIT - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti 2,700.000,00 SIT in - strah 500.000,00 SIT. Za skaženost je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
pritožbeni rok - začetek teka pritožbenega roka - vročanje
Pritožbeni rok za pritožbo zoper sodno odločbo začne teči prvi naslednji dan po dnevu, ko je bila sodna odločba, ki se izpodbija, vročena stranki, pri tem pa šteje prva pravilno opravljena vročitev in ne morebitna kasnejša ponovna.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20591
KZ člen 254, 254/1, 254/2, 254/3, 254, 254/1, 254/2, 254/3. ZKP člen 409, 409.
zahteva za preiskavo - novi dokazi - uvedba preiskave - davčna zatajitev
Ker je državni tožilec po zavrnitvi prvotne zahteve za preiskavo zaradi kaznivega dejanja davčne zatajitve po čl. 254/III, II in I KZ vložil novo zahtevo, v kateri je ob podanem opisu ravnanja obdolženca konkretiziral vse znake očitanega kaznivega dejanja ter istočasno priložil zahtevi tudi nove dokaze (zapisnika o inšpiciranju pravilnosti in zakonitosti poslovanja), je senat sodišča prve stopnje ravnal pravilno, ko je zoper obdolženca izdal sklep o razširitvi preiskave tudi za to kaznivo dejanje. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo obdolženčevega zagovornika, ki je oba zapisnika zmotno ocenil le kot nova dejstva, zavrnil kot neutemeljeno.
Ker je obtoženec še pred sejo pritožbenega sodišča umrl, je sodišče druge stopnje kazenski postopek zoper njega ustavilo, ne da bi presojalo vsebino pritožbenih navedb njegovega zagovornika, navedenih v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil obtoženec spoznan za krivega kaznivega dejanja posilstva ter mu je bila izrečena zaporna kazen.
Sodišče prve stopnje je nepravilno ugotovilo kot obteževalno okoliščino "obtoženčevo prejšnje življenje, kar izhaja iz spisov sodnika za prekrške", saj obtoženec kot polnoleten ni bil nikoli spoznan za odgovornega za prekršek.
ZPPSL člen 125, 125/4, 125/4-2, 125, 125/4, 125/4-2.
izpodbijanje pravnih dejanj - stečajni postopek - obstoj subjektivne nevarnosti
Če bi tožena stranka hotela uspeti v pravdi na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, bi morala izpodbiti domnevo o obstoju subjektivnega elementa izpodbijanja (plačilo svojih terjatev je prejela v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stelajnega postopka).