oderuška pogodba - objektivni in subjektivni pogoji
Zaradi kumulativne narave objektivnega in subjektivnih elementov oderuške pogodbe ni potrebno, da se v primeru, ko se ugotovi, da ni podan eden izmed njih, ugotavlja še (ne)obstoj drugih.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20591
KZ člen 254, 254/1, 254/2, 254/3, 254, 254/1, 254/2, 254/3. ZKP člen 409, 409.
zahteva za preiskavo - novi dokazi - uvedba preiskave - davčna zatajitev
Ker je državni tožilec po zavrnitvi prvotne zahteve za preiskavo zaradi kaznivega dejanja davčne zatajitve po čl. 254/III, II in I KZ vložil novo zahtevo, v kateri je ob podanem opisu ravnanja obdolženca konkretiziral vse znake očitanega kaznivega dejanja ter istočasno priložil zahtevi tudi nove dokaze (zapisnika o inšpiciranju pravilnosti in zakonitosti poslovanja), je senat sodišča prve stopnje ravnal pravilno, ko je zoper obdolženca izdal sklep o razširitvi preiskave tudi za to kaznivo dejanje. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo obdolženčevega zagovornika, ki je oba zapisnika zmotno ocenil le kot nova dejstva, zavrnil kot neutemeljeno.
Kaznivo dejanje samovoljnosti stori, kdor si samovoljno vzame svojo pravico ali pravico, za katero misli, da mu gre. Pri tem pa mora iz opisanega ravnanja v zasebni tožbi tudi izhajati, katera je tista stvarna ali obligacijska pravica, ki si jo je storilec vzel.
Ker je bila med pravdnima strankama dogovorjena ara kot odstopnina in je tožeča stranka odstopila od pogodbe, tožena stranka ni dolžna vrniti primerne are.
Primerna ara od pogodbene vrednosti 170.000 DEM je 8.500 DEM, ki predstavlja 5 % pogodbene vrednosti, upoštevajoč objektivne in subjektivne okoliščine na strani strank.
Pri odločanju o zahtevku za znižanje preživnine je v okviru ugotavljanja spremenjenih okoliščin pomembna možnost prispevanja obeh staršev k preživljanju otroka.
V času, ko je tožena stranka tožeči stranki izdala naročilnico za najem vozila, je že obstojalo najemno razmerje za isto vozilo med tožečo stranko in tretjim. Naročilnica tožene stranki tožeči stranki je zato ponudba za prevzem obveznosti tretjega iz najemnega razmerja, katero pa je tožeča stranka sprejela s tem, ko je toženi stranki za najem izstavila račun.
Pravovarstveni interes je predpostavka za vsako pravno sredstvo in tudi za pritožbo. Pravovarstveni interes za pritožbo ima le stranka, ki v celoti ali deloma ni uspela z odločbo, ki jo izpodbija. Če pravovarstveni interes za pritožbo ni podan, pritožba ni dovoljena in jo sodišče zavrže.
Odškodnina prisojena 26-letnemu tožniku, ki je utrpel izpah kolka z odlomom leve kolčne polovice, pretres možganov, zlom lobanjskega dna, raztrganino tebušne prepone s pomikomm želodca v prsni koš ter manjši razgranino vranice : za duševne bolečine ZŽA 3.500.000,00 SIT za sekundarni strah 350.000,00 SIT za skaženost 900.000,00 SIT predstavlja pravično odškodnino
Sodišče prve stopnje je nepravilno ugotovilo kot obteževalno okoliščino "obtoženčevo prejšnje življenje, kar izhaja iz spisov sodnika za prekrške", saj obtoženec kot polnoleten ni bil nikoli spoznan za odgovornega za prekršek.
Ob grobi kršitvi cestnoprometnega predpisa (po čl. 110/III ZTVCP) ko je obdolženec na prehodu za pešce zbil oškodovanca, ker bo ta zaradi dobljenih poškodb imel trajne posledice, je kljub številnim olajševalnim okoliščinam izrečena zaporna kazen enega meseca v okviru pogojne obsodbe prenizka ter je zato sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi državne tožilke ter zvišalo kazen na pet mesecev zapora.
Ker je bilo dedovanje uvedeno pred uveljavitvijo Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG) mora sodišče prekiniti postopek katerega predmet je kmetija, dokler o njenem statusu v skladu s prejšnjimi predpisi, ni pravnomočno odločeno z odločbo upravne enote. Ne zadostuje odločba, da kmetija izpolnjuje pogoje za določitev zaščitene kmetije po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev.
Ker je obtoženec še pred sejo pritožbenega sodišča umrl, je sodišče druge stopnje kazenski postopek zoper njega ustavilo, ne da bi presojalo vsebino pritožbenih navedb njegovega zagovornika, navedenih v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil obtoženec spoznan za krivega kaznivega dejanja posilstva ter mu je bila izrečena zaporna kazen.
Trditev dolžnika, da ni bil on povzročitelj škode ni razlog po 55. členu ZIZ, ki bi ga lahko uveljavljal v izvršilnem postopku že po pravnomočnosti izvršilnega naslova.
Sodišče sme ugotoviti dejstva, ki jih stranke niso navajale in izvajati dokaze,ki jih stranke niso predlagale, če izhaja iz obravnavanja stvari, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevkom, s katerim ne morejo razpolagati.