Upnik mora predlogu za izvršbo na nepremičnino priložiti izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina vpisana kot dolžnikova lastnina, ali pa pojasniti, da ni vpisana v zemljiški knjigi in navesti podatke potrebne za njeno identifikacijo.
Ker je za kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po določbi prvega odstavka 329. člena Kazenskega zakonika (KZ) zapretena kazen zapora do enega leta, je možno izreči denarno kazen le z uporabo omilitvenih določil iz 2. točke 42. člena KZ v zvezi s 4. točko 43. člena KZ.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-10, 354, 354/2, 354/2-10.
pravdni postopek
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Toženo stranko je v pravdi zastopala odvetnica, ki pa ni imela pooblastila za pravdo. Ker mora pritožbeno sodišče na take postopkovne kršitve paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP) je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (tretji odstavek 369. člena ZPP)
ZPP člen 117, 117/1, 137, 137/1, 117, 117/1, 137, 137/1.
vročanje pooblaščencu - obvestilo stranki - vrnitev v prejšnje stanje
Če ima stranka pooblaščenca, se vročitev veljavno opravi njemu. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče ugoditi zaradi tega, ker pooblaščenec ni obvestil svoje stranke o sodni pošiljki.
Razlogi, ki jih uveljavlja v ugovoru zoper sklep o izvršbi dolžnik in ki merijo na pravilnost obstoječega izvršilnega naslova, niso razlogi, ki bi preprečevali izvršbo.
ZOR člen 99. Pogoji zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO-90 člen 3, 3/1, 3/1-3, 3/2.
zavarovanja v prometu - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje AO plus - zavarovalno kritje - izguba pravic iz zavarovanja - vožnja pod vplivom alkohola - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in škodo
Tožniku ni uspelo dokazati, da nastala škoda ni v vzročni zvezi z ugotovljeno stopnjo alkoholiziranosti. Izvedenec je namreč ugotovil, da bi lahko tožnik ob ugotovljeni hitrosti, če bi bil v brezhibnem psihofizičnem stanju, brez posebnih težav zvozil levi ovinek po desnem voznem pasu. Ob ugotovitvi, da je imel tožnik 2,1 promila alkohola v izdihanem zraku, pa je mogoče šteti kot splošno znano, da njegove psihofizične lastnosti niso bile brezhibne.
odškodnina za zaplenjeno premoženje - pravna podlaga za odmero stroškov postopka
V postopku, v katerem sodišče določi odškodnino za zaplenjeno premoženje po določbah ZIKS, strokovne odločbe ne more opreti na določbo 35. čl. ZNP, čeprav gre za nepravdni postopek, ampak na 1. čl. ZIKS-H, ki napotuje na uporabo 12. poglavja ZPP.
umik predloga za izvršbo - omejitev predloga za izvršbo - pravnomočen sklep o izvršbi
Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi dolžnik v pritožbi proti sklepu o delni ustavitvi izvršilnega postopka zaradi omejitve predloga ne more uspešno uveljavljati razlogov, ki preprečujejo izvršbo.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost
Ponovitvena nevarnost po 3. tč. 1. odst. 201. čl. ZKP ne bo podana le v primerih nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj, katerih zakonska posledica je ogrožanje premoženja oz. življenja ljudi. Ta priporni razlog je zato lahko podan tudi zaradi nevarnosti ponovitvene kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po 3. odst. 311. čl. KZ zlasti v primerih, ko organizirane združbe izrabljajo socialno in drugo stisko ljudi in od njih izvabljajo nesorazmerno nagrado.
Prva vloga tožnika po vloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi, v kateri odgovarja na navedbe dolžnika v ugovoru, je potrebna in je zato tožnik upravičen do povrnitve stroškov za njeno sestavo.
ZIZ člen 178, 178/2. Pravilnik o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev člen 1.
stroški sodnega izvedenca - izvedenina
Sodišče prve stopnje je pravilno priznalo izvedenino, ki jo je za opravljeno delo priglasil izvedenec. Ta je v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Ur.l. RS 61/97) priglasil stroške za zbiranje podatkov na kraju samem ter za izdelavo pisnega cenilnega poročila, katere pritožbeno sodišče ocenjuje kot primerne in utemeljene glede na naravo in obseg opravljenega dela.
Če med parcelami mejašev ni mejnikov in je meja sporna, sodišče ne smejo odkloniti sodnega varstva, ampak mora mejo določiti po določbah 14. poglavja ZNP.
V sporih zaradi znižanja preživnine je krajevno pristojno sodišče na katerega območju ima tožena stranka svoje stalno prebivališče. Dejstvo, da je na takem sodišču zaposlena zakonita zastopnica tožene stranke ne more vplivati samo po sebi na krajevno pristojnost sodišča. Po vložitvi tožbe ali pa skupaj z vložitvijo tožbe pa lahko stranka ali pa tudi sodišče samo predlaga, da vrhovno sodišče, če je očitno, da so zato podani tehtni razlogi določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v tej zadevi.
sklep o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pritožnik v pritožbi oporeka resničnosti ugovornih trditev, česar pa v tem pritožbenem postopku ni moč presojati. Sporne dejanske okoliščine tega primera bo sodišče ugotavljalo v dokaznem postopku v pravdnem postopku, ki bo sledil izvršilnemu (prim. 2. tč. izpodbijanega sklepa).
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko obtoženki ni odvzelo premoženjske koristi, pridobljene z izdajo nekritih čekov, saj glede iste koristi oškodovana banka uveljavlja svoj zahtevek na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi ter ga iz tega razloga ni uveljavljala v kazenskem postopku. Ker se adhezijski in kazenski postopek izključujeta, premoženjsko korist pa je mogoče odvzeti le v primeru, da oškodovanec svojega premoženjskopravnega zahtevka ne uveljavlja, se državna tožilka neutemeljeno zavzema za takšen ukrep. Njeno pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti kot neutemeljeno.
Kadar se postopek začne s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in po ugovoru dolžnika nadaljuje v pravdi, je odločilno za pravočasnost ugovora pristojnosti, da je ta ugovor podan v pravdnem postopku, ki se začne šele po pravnomočnosti sklepa izvršilnega sodišča, da se postopek po delni razveljavitvi sklepa o izvršbi nadaljuje v pravdi.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik se je v ugovoru skliceval le na ustni dogovor, da se bo dolg poravnal v najkrajšem možnem času. S temi navedbami je smiselno uveljavljal dogovor med strankama o odlogu plačila, za kar pa dolžnik ni ponudil nobenih dokazov, niti ni konkretizirano pojasnil, za kakšen čas naj bi bilo plačilo dolga po dogovoru odloženo. Njegovega prepavšalnega ugovora zato ni moč šteti za obrazloženega v smislu citiranega določila ZIZ, na kar utemeljeno opozarja pritožnik.
Sodišče lahko po določbi prvega odstavka 17. člena ZIZ dovoli izvršbo le na podlagi izvršilnega naslova - ne da bi se v izvršilnem postopku smelo spuščati v presojo vprašanja utemeljenosti dajatve, katere prisilno izpolnitev terja upnik v izvršilnem postopku.