Šteje se, da je tožeča stranka tožbo umaknila, če tudi po opominu ne plača predpisane takse za tožbo, za oprostitev plačila sodnik taks pa niso podani pogoji. Sodišče pa tudi ne sme stranki odložiti plačila taks do izdaje odločbe ali ji dovoliti obročno plačilo, če stranka takega predloga ni storila tedaj, ko je nastala taksna obveznost in tedaj tudi ni predlagala oprostitve plačila sodnih taks, temveč je vse to predlagala šele po prejemu opomina za plačilo takse za tožbo.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZNP člen 122, 122/1, 122/2, 122/3, 122, 122/1, 122/2, 122/3.
razdružitev solastnega premoženja - nova dejstva - novi dokazi
Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo dejansko stanje, pri svoji odločitvi o delitvi pravilno upoštevalo interese udeležencev, pri čemer je upoštevalo tudi interes nasprotnih udeležencev in jim v skladu z njim v solastnin-o tudi dodelilo posamezne nepremičnine. V pritožbi nasprotni udeleženci navajajo nova dejstva, ko zatrjujejo, da so njim v solast dodeljene nepremičnine, zlasti pa stara stanovanjska hiša in pripadajoče gospodarsko poslopje, previsoko ocenjene in da poleg tega njuna cenitev obsega tudi vlaganja nasprotnih udeležencev v citirani nepremičnini. Ker pa pritožniki ne navedejo dokazov, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala, pritožbeno sodišče takšnih novih dejstev ne more upoštevati.
Ker predlog za izvršbo vsebuje več sredstev izvršbe za poplačilo denarne terjatve upnika, tudi s prodajo premičnin, so brez podlage očitki v ugovoru o nepopolnosti predloga oziroma pomanjkljivostih v izdanem sklepu o izvršbi.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Glede na to, da dolžnik svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi, ugovora ni moč šteti za obrazloženega v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je ugovor neutemeljen.
ZOR člen 99. Pogoji zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO-90 člen 3, 3/1, 3/1-3, 3/2.
zavarovanja v prometu - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje AO plus - zavarovalno kritje - izguba pravic iz zavarovanja - vožnja pod vplivom alkohola - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in škodo
Tožniku ni uspelo dokazati, da nastala škoda ni v vzročni zvezi z ugotovljeno stopnjo alkoholiziranosti. Izvedenec je namreč ugotovil, da bi lahko tožnik ob ugotovljeni hitrosti, če bi bil v brezhibnem psihofizičnem stanju, brez posebnih težav zvozil levi ovinek po desnem voznem pasu. Ob ugotovitvi, da je imel tožnik 2,1 promila alkohola v izdihanem zraku, pa je mogoče šteti kot splošno znano, da njegove psihofizične lastnosti niso bile brezhibne.
odškodnina za zaplenjeno premoženje - pravna podlaga za odmero stroškov postopka
V postopku, v katerem sodišče določi odškodnino za zaplenjeno premoženje po določbah ZIKS, strokovne odločbe ne more opreti na določbo 35. čl. ZNP, čeprav gre za nepravdni postopek, ampak na 1. čl. ZIKS-H, ki napotuje na uporabo 12. poglavja ZPP.
Za odločanje o predlogu za izvršbo na premičnine dolžnika ne da bi upnik izrecno navedel, kje so stvari je izključno krajevno pristojno sodišče na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče ne glede na to, da sta stranki dogovorili v primeru spora krajevno pristojnost drugega sodišča.
Iz izpodbijane sodbe ni razvidno kakšne storitve na področju obratovanja naj bi tožeča stranka opravljala, prav tako pa ni za zaračunavanje takšnih storitev podlage v SZ, niti v pogodbi. Glede stroškov za zavarovanje pa tožeča stranka (upravnik stanovanjske hiše) ni dokazala, da bi zavarovalno pogodbo dejansko sklenila, pa tudi ne, da bi jo stanovalci stanovanjske hiše za to pooblastili. Sodišče prve stopnje pa ni ugotovilo, zakaj bi predstavljala nepoklicana sklenitev zavarovalne pogodbe s strani tožeče stranke takšen posel, ki ga ni bilo mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist, ni torej obrazložilo zakaj je uporabilo določbo 220. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik se je v ugovoru skliceval le na ustni dogovor, da se bo dolg poravnal v najkrajšem možnem času. S temi navedbami je smiselno uveljavljal dogovor med strankama o odlogu plačila, za kar pa dolžnik ni ponudil nobenih dokazov, niti ni konkretizirano pojasnil, za kakšen čas naj bi bilo plačilo dolga po dogovoru odloženo. Njegovega prepavšalnega ugovora zato ni moč šteti za obrazloženega v smislu citiranega določila ZIZ, na kar utemeljeno opozarja pritožnik.
Kadar dolžnik plača upniku kakšen drug dolg, ki se ne izterjuje v konkretnem izvršilnem postopku, to plačilo ne predstavlja upoštevnega ugovornega razloga, ki bi preprečeval izvršbo.
SZ člen 117, 117, 117. ZSR člen 88, 88/1, 88, 88/1.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odkup stanovanja - prekluzivni rok
Četudi je iz tožnikove vloge za odkup možno sklepati, da je tožnik izrazil voljo za odkup dela stanovanja, je takšen odkup nemogoč, saj bi z ugoditvijo takšni njegovi vlogi za odkup, tožena stranka ponovno ustanovila prepovedano sostanovalsko razmerje. Na tožnikovo vlogo za odkup bi morala tožena stranka v skladu z določbo 5. odstavka 117. člena SZ v 30 dneh reagirati, vsaj zavrniti njegovo zahtevo za odkup stanovanja in mu pojasniti, da lahko odkupi le celotno stanovanje. Tožena stranka pa formalnega odgovora na tožnikovo vlogo še do danes ni podala. Poleg tega je bistvena sestavina vloge za odkup stanovanja ime vlagatelja ter naslov in nadstropje stanovanja. Vsi ostali podatki, ki so navedeni v nadaljevanju vloge (obrazca) za odkup, imajo le značaj podatkov, ki stanovanje natančneje identificirajo in ne predstavljajo bistvene sestavine vloge za odkup brez katerih bi bilo vlogo nemogoče obravnavati. Iz navedenega pa je mogoče sklepati, da je tožnik pravočasno vložil vlogo za odkup družbenega stanovanja. Ker gre pri obravnavanem stanovanju le za eno stanovanje, dela stanovanja pa, kot je bilo obrazloženo, ni mogoče odkupiti, je njegovo vlogo mogoče šteti samo kot pravočasno vlogo za odkup celotnega stanovanja.
Kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka po 253. členu KZ je po svoji vsebini posebna oblika kaznivega dejanja goljufije - t.i. čekovna goljufija. To kaznivo dejanje bo podano le takrat, kadar storilec, ki izda ček brez kritja, ravna z namenom, da sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist. Tak namen pa bo izkazan le, če bo dokazano, da je storilec že ob izdaji čekov bil odločen, da stroška ki ga je z izdajo čekov povzročil, banki nikoli ne bo poravnal.
Toženca sta na podlagi 3. odst. 749. člena ZOR, ki ureja pogodbo o naročilu, kot družbenika kapitalske družbe, ki osnovnega kapitala v zakonsko določenem roku (do 31.12.1994) ni uskladila z določbami ZGD oz. se tudi v nadaljnjih 90 dneh ni preoblikovala v družbo, za katero izpolnjuje pogoje oz. v podjetnika, nerazdelno dolžni izpolniti svojo obveznost oz. tožeči stranki plačilo za opravljeno storitev.
Ker splošno pooblastilo odvetniku vključuje tudi vložitev pritožbe, čakanje odvetnika na odobritev pritožbe s strani stranke ne predstavlja upravičenega vzroka za zamudo pritožbenega roka.