Posest služnosti ima po 3. odst. 70. čl. ZTLR tisti, ki nepremičnino drugega uporablja v obsegu in na način, ki ustreza vsebini te služnosti. Izvrševati posest stvarne služnosti poti zato pomeni pot dejansko uporabljati in ne imeti pravico to početi. Ni torej pomembno, da o služnostni pravici v korist parcele tožnikov in v breme parcele tožencev še ni odločeno.
Ob neuspešni vročitvi po 133. členu ZPP bi moralo sodišče uporabiti določbe 141. člena ZPP in opraviti nadomestno vročitev. Poseben predlog upnika v zvezi z uporabo 141. člena ZPP ni potreben.
Sodišče ugotavlja obstoj motilnega dejanja ob upoštevanju dejstev, ki jih tožeča stranka navaja. V pritožbenem postopku ni dovoljeno navajanje dejstev, ki bi pomenila spremembo tožbe.
Če na naroku za obravnavo ugovora zatrjevano dejstvo o plačilu izterjevanega dolga ni bilo razjasnjeno, pritožbeno sodišče ne more presoditi o utemeljenosti ugovora. Prvostopenjski sklep o neutemeljenosti ugovora zato razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru.
stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - premoženjskopravni zahtevek
Ker tožeča stranka zahteva ugotovitev, da je zakonita dedinja po pokojnem in gre za premoženjskopravni zahtevek, je za stvarno pristojnost sodišča odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka ocenila z zneskom 1.100.000,00 SIT, zato je okrožno sodišče stvarno nepristojno za reševanje te zadeve.
Dolžnik je v ugovoru oporekal zapadlosti računa, kot jo je navedel upnik s trditvijo, da izterjevani račun zapade v plačilo 30.6.1999. Izpodbijani sklep je bil izdan 2.7.1999, dolžnik pa ga je prejel 8.7.1999, kot izhaja iz povratnice v spisu, torej je glavnica po izterjevanem računu tudi po dolžnikovih lastnih trditvah do izdaje sklepa že zapadla v plačilo. Zatrjevano dejstvo o zapadlosti računa za presojo utemeljenosti ugovora zato ni pravno relevantno, saj ne predstavlja takega dejstva, ki bi preprečeval izvršbo, v kolikor se nanaša na plačilo glavnice po računu. Drugače pa je presojati dolžnikove ugovorne razloge glede zapadlosti računa v zvezi z obračunom obresti, vendar pa dolžnik zatrjevanega dejstva, da je račun zapadel v plačilo šele 30.6.1999, sklicujoč se pri tem na ustni dogovor z upnikom, ni z ničemer dokazoval. Njegove trditve o ustnem dogovoru so tako ostale prepavšalne, da bi jih bilo mogoče v eventuelnem sledečem pravdnem postopku preizkusiti.
Iz izpodbijane sodbe ni razvidno kakšne storitve na področju obratovanja naj bi tožeča stranka opravljala, prav tako pa ni za zaračunavanje takšnih storitev podlage v SZ, niti v pogodbi. Glede stroškov za zavarovanje pa tožeča stranka (upravnik stanovanjske hiše) ni dokazala, da bi zavarovalno pogodbo dejansko sklenila, pa tudi ne, da bi jo stanovalci stanovanjske hiše za to pooblastili. Sodišče prve stopnje pa ni ugotovilo, zakaj bi predstavljala nepoklicana sklenitev zavarovalne pogodbe s strani tožeče stranke takšen posel, ki ga ni bilo mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist, ni torej obrazložilo zakaj je uporabilo določbo 220. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik se je v ugovoru skliceval le na ustni dogovor, da se bo dolg poravnal v najkrajšem možnem času. S temi navedbami je smiselno uveljavljal dogovor med strankama o odlogu plačila, za kar pa dolžnik ni ponudil nobenih dokazov, niti ni konkretizirano pojasnil, za kakšen čas naj bi bilo plačilo dolga po dogovoru odloženo. Njegovega prepavšalnega ugovora zato ni moč šteti za obrazloženega v smislu citiranega določila ZIZ, na kar utemeljeno opozarja pritožnik.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je z ugovorno navedbo, da odpadke, ki nastajajo pri proizvodnji odvaža sam, zanikal, da bi upnik zaračunane storitve opravil. S tem je dolžnik navedel dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Zato je ugovor utemeljen.
izpisek iz poslovnih knjig - overitev izpisa - verodostojna listina
Izpisek iz poslovnih knjig je verodostojna listina v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ le, če je overjen s strani odgovorne osebe. ZIZ sicer ne predpisuje, kako je takšen izpisek potrebno overiti. Ker pa gre za listino, ki služi osebam zunaj pravne osebe, ki jo je izdala, mora biti takšna listina po prepričanju pritožbenega sodišča opremljena s podpisom odgovorne osebe in z žigom izdajatelja (prim. tč. 21.6. Slovenskih računovodskih standardov).
upravljanje večstanovanjskih hiš - pogodba o upravljanju
Za razsojo ali je bila obveznost upravljalca, da namesti ustrezne snegolove na stanovanjski blok, katerega upravitelj je bila tožena stranka v času škodnega dogodka, je potrebno ugotoviti ali je bila ta dolžnost podana že v okviru zakonskih določb oziroma na podlagi ustreznih podzakonskih predpisov (pravilnik o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, v prilogi katerega so opredeljene storitve upravitelja) ali pa je vendarle takšna obveznost lahko določena le na podlagi posebne pogodbe sklenjene med lastniki stanovanj in upraviteljem.
Stečajni upravitelj je na naroku za preizkus terjatev upnikovo terjatev prerekal. V takem primeru stečajni senat ne preverja, ali se je stečajni upravitelj pravilno izrekel o prijavljeni terjatvi, pač pa mora po določbi 1. odst. 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - 52/99) upnika, čigar terjatev je prerekana, napotiti, da v 15 dneh od vročitve sklepa začne pri sodišču ali drugem organu postopek za njeno ugotovitev
neutemeljen ugovor - preizkus po uradni dolžnosti - procesne obresti
Zgolj pogovori med strankama tega izvršilnega postopka o sklenitvi izvensodne poravnave še ne vplivajo na obstoj izterjevane terjatve. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je dolžniku naložilo plačilo zamudnih obresti od kapitaliziranih zamudnih obresti v znesku 71.690,00 SIT od 15.5.1999 do 17.5.1999.
Kot nepotrebne stroške, ki jih je dolžna dolžnica povrniti upniku, ni mogoče šteti izvršilnih stroškov, ki so nastali z vložitvijo predloga za izvršbo in sklepom o izvršbi, ki je postal pravnomočen, ker dolžnica sklepu o izvršbi ni ugovarjala in je postal pravnomočen, čeprav dolžnica zatrjuje, da je bila izvršba nepotrebna in ji je povzročila nepotrebne stroške, ker bi upnika lahko svojo terjatev do dolžnice poravnala z njeno terjatvijo do upnikov, ki je bila ugotovljena s sodbo.
Upnik mora predlogu za izvršbo na nepremičnino priložiti izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina vpisana kot dolžnikova lastnina, ali pa pojasniti, da ni vpisana v zemljiški knjigi in navesti podatke potrebne za njeno identifikacijo.