Sodišče lahko po določbi prvega odstavka 17. člena ZIZ dovoli izvršbo le na podlagi izvršilnega naslova - ne da bi se v izvršilnem postopku smelo spuščati v presojo vprašanja utemeljenosti dajatve, katere prisilno izpolnitev terja upnik v izvršilnem postopku.
zastaranje kazenskega pregona - čas storitve kaznivega dejanja - in dubio pro reo
Ker je čas storitve kaznivega dejanja v izreku sodbe opredeljen s "koncem leta 1993", je v mesecu decembru 1999, ko je bil spis predložen pritožbenemu sodišču, že potekel 6-letni absolutni zastaralni rok, saj pod takšno časovno opredelitvijo storitve kaznivega dejanja, ni mogoče šteti zgolj zadnjega dne v iztekajočem se letu.
ZZZDR člen 123, 123/1, 123, 123/1. ZIZ člen 55, 55.
ugovor zoper sklep o izvršbi - preživnina
Ugovor, češ da se preživninski upravičenec več ne šola redno, ne predstavlja dovoljenega ugovornega razloga v izvršilnem postopku. Preživninska obveznost je določena s pravnomočno odločbo, zato ji v izvršilnem postopku ni mogoče ugovarjati. Če zaradi novih okoliščin otrok več ni preživninski zavezanec, je za ukinitev preživnine potrebno vložiti tožbo.
Dolžnik je v ugovoru oporekal zapadlosti računa, kot jo je navedel upnik s trditvijo, da izterjevani račun zapade v plačilo 30.6.1999. Izpodbijani sklep je bil izdan 2.7.1999, dolžnik pa ga je prejel 8.7.1999, kot izhaja iz povratnice v spisu, torej je glavnica po izterjevanem računu tudi po dolžnikovih lastnih trditvah do izdaje sklepa že zapadla v plačilo. Zatrjevano dejstvo o zapadlosti računa za presojo utemeljenosti ugovora zato ni pravno relevantno, saj ne predstavlja takega dejstva, ki bi preprečeval izvršbo, v kolikor se nanaša na plačilo glavnice po računu. Drugače pa je presojati dolžnikove ugovorne razloge glede zapadlosti računa v zvezi z obračunom obresti, vendar pa dolžnik zatrjevanega dejstva, da je račun zapadel v plačilo šele 30.6.1999, sklicujoč se pri tem na ustni dogovor z upnikom, ni z ničemer dokazoval. Njegove trditve o ustnem dogovoru so tako ostale prepavšalne, da bi jih bilo mogoče v eventuelnem sledečem pravdnem postopku preizkusiti.
Ker je za kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po določbi prvega odstavka 329. člena Kazenskega zakonika (KZ) zapretena kazen zapora do enega leta, je možno izreči denarno kazen le z uporabo omilitvenih določil iz 2. točke 42. člena KZ v zvezi s 4. točko 43. člena KZ.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP člen 108, 169, 169, 169/2, 169/3, 108, 169, 169, 169/2, 169/3.
oprostitev plačila sodne takse - splošno znana in sodno znana dejstva
1.Opustitev predložitve dokazil po 3. odst. 13. čl. ZST ne predstavlja takšne pomanjkljivosti, da bi bilo izključeno vsebinsko odločanje o predlogu za taksno oprostitev, zato sodišče v zadevi ni bilo dolžno izdati sklepa po 108. čl. ZPP. 2. Ker lastnost notornosti predpostavlja resničnost zatrjevanega dejstva, slabo premoženjsko stanje tožeče stranke ne more postati splošno znano na podlagi vrednostnih ocen in komentarjev v medijih.
ZD člen 142, 142/1, 142, 142/1. ZIZ člen 17, 17/2-1, 17, 17/2-1.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Če so bili dediči s pravnomočno sodbo obsojeni na plačilo določenega zneska, ki predstavlja zapustnikov dolg, se v izvršilnem postopku ne morejo uspešno sklicevati na določbo 142. člena Zakona o dedovanju, po katerem odgovarjajo za dolgove zapustnika le do višine vrednosti podedovanega premoženja. V takem primeru odgovarjajo na podlagi pravnomočne sodbe z vsem svojim premoženjem.
ZTLR člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2.
začasna odredba - namen začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve
Namen začasne odredbe ni v reševanju spora, ampak v zavarovanju določenega dejanskega, to je obstoječega stanja glede te terjatve. Z začasno odredbo se dovoli le take ukrepe, ki ne posegajo v končno odločitev, torej ničesar takega, kar se bo doseglo na podlagi pozneje izdanega naslova. Ni verjetno izkazan obstoj terjatve, če tožeča stranka opre svojo tožbo na 42. čl. ZTLR, pri tem pa sama navaja, da nihče ne posega v njeno lastninsko pravico, ampak le v njeno poslovanje.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8.
predhodna odredba - zakonita obveznost preživljanja - ugovor
Ker obveznost preživljanja staršev velja tudi za polnoletne otroke, ki se redno šolajo, terjatev upnice zaradi njene polnoletnosti ni prenehala. Utemeljen pa je ugovor dolžnika v tistem delu (glede druge upnice), ki se nanaša na zavarovanje s predhodno odredbo še nezapadlih zneskov zakonite preživnine za čas od polnoletnosti druge upnice, ki se redno ne šola (4. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ).
Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršbo, ker upnik kljub pozivu sodišča ni sporočil dolžnikovega naslova (106 ZPP/77), vendar pa je upnik k pritožbi priložil tudi vlogo, ki jo je na poziv sodišča posredoval in ki jo v tem spisu ni. Glede na to, da je bil sklep o izvršbi izdan 23.11.1992, da je bil umik z dopisom z dne 15.10.1997 in je nato 10.11.1997 prosil za podaljšanje roka, sodišče pa mu je ta rok podaljšalo s sklepom z dne 15.6.1998, je za verjeti upniku, ki je v tem postopku do sedaj pokazal skrbnost, da je dne 1.12.1997 sporočil dolžnikov naslov in da ga je sodišče lahko založilo. Pritožbeno sodišče je namreč mnenja, da mora biti v taki situaciji odločitev v prid upnika.
Pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja pritožbeno sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 467. člena ZPP ne sme preizkusiti. Zato so neupoštevne navedbe toženca v pritožbi, s katerimi ta izpodbija dejansko stanje, ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje.
ZPP člen 117, 117/1, 137, 137/1, 117, 117/1, 137, 137/1.
vročanje pooblaščencu - obvestilo stranki - vrnitev v prejšnje stanje
Če ima stranka pooblaščenca, se vročitev veljavno opravi njemu. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče ugoditi zaradi tega, ker pooblaščenec ni obvestil svoje stranke o sodni pošiljki.
Razlogi, ki jih uveljavlja v ugovoru zoper sklep o izvršbi dolžnik in ki merijo na pravilnost obstoječega izvršilnega naslova, niso razlogi, ki bi preprečevali izvršbo.