Kadar se postopek začne s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in po ugovoru dolžnika nadaljuje v pravdi, je odločilno za pravočasnost ugovora pristojnosti, da je ta ugovor podan v pravdnem postopku, ki se začne šele po pravnomočnosti sklepa izvršilnega sodišča, da se postopek po delni razveljavitvi sklepa o izvršbi nadaljuje v pravdi.
Sodišče lahko po določbi prvega odstavka 17. člena ZIZ dovoli izvršbo le na podlagi izvršilnega naslova - ne da bi se v izvršilnem postopku smelo spuščati v presojo vprašanja utemeljenosti dajatve, katere prisilno izpolnitev terja upnik v izvršilnem postopku.
Delitev stvari na način, da se solastna stvar dodeli solastniku, ki izkaže upravičeno večji interes (na način določen v 3. odst. 122. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP), ima prednost pred načinom delitve s prodajo in razdelitvijo izkupička (način iz 123. člena Zakona o nepravdnem postopku).
Ker je že pred sejo sodišča druge stopnje nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona, je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe obdolženčevega zagovornika izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je zoper obdolženca izdalo zavrnilno sodbo ter s stroški kazenskega postopka obremenilo proračun.
Dolžnik je v ugovoru sicer navedel razloge, ki bi lahko v pravdnem postopku pripeljali do zavrnitve zahtevka (prenehanje terjatve), vendar za te svoje trditve ni predložil nobenih dokazov.
umik predloga za izvršbo - omejitev predloga za izvršbo - pravnomočen sklep o izvršbi
Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi dolžnik v pritožbi proti sklepu o delni ustavitvi izvršilnega postopka zaradi omejitve predloga ne more uspešno uveljavljati razlogov, ki preprečujejo izvršbo.
Pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja pritožbeno sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 467. člena ZPP ne sme preizkusiti. Zato so neupoštevne navedbe toženca v pritožbi, s katerimi ta izpodbija dejansko stanje, ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje.
Ker pravdni stranki v kompromisorni klavzuli nista določili, kateri so tisti medsebojni spori, za reševanje katerih je pristojna arbitraža, dogovor ni določen in nima pravne veljave.
Preživninski zavezanec se ne more uspešno braniti, da bi bila prodaja proizvodnih sredstev neekonomična. Odločilno za ugotovitev njegovih preživninskih možnosti namreč je, da je lastnik kapitala, s katerim lahko svobodno gospodari ter na ta način tudi plačuje preživnino.
ZD člen 142, 142/1, 142, 142/1. ZIZ člen 17, 17/2-1, 17, 17/2-1.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Če so bili dediči s pravnomočno sodbo obsojeni na plačilo določenega zneska, ki predstavlja zapustnikov dolg, se v izvršilnem postopku ne morejo uspešno sklicevati na določbo 142. člena Zakona o dedovanju, po katerem odgovarjajo za dolgove zapustnika le do višine vrednosti podedovanega premoženja. V takem primeru odgovarjajo na podlagi pravnomočne sodbe z vsem svojim premoženjem.
Kadar zahteva stranka izločitev sodnika že po zaključku obravnave pred sodiščem prve stopnje je njena zahteva za izločitev sodnika, ki je zadevo obravnaval, nedopustna, ker jo zakon ne predvideva (člen 73, 74 ZPP).
Iz izreka sodbe, s katero je odločeno o zvišanju preživnine, mora izhajati, da se prisojena preživnina plačuje namesto preživnine, ki je že bila sodno določena.
Posest služnosti ima po 3. odst. 70. čl. ZTLR tisti, ki nepremičnino drugega uporablja v obsegu in na način, ki ustreza vsebini te služnosti. Izvrševati posest stvarne služnosti poti zato pomeni pot dejansko uporabljati in ne imeti pravico to početi. Ni torej pomembno, da o služnostni pravici v korist parcele tožnikov in v breme parcele tožencev še ni odločeno.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je po prejemu obtožnega akta državne tožilke iz kazenskega spisa izločilo s sklepom izjavo, ki jo je na neformalen način dala policistu obdolženka brez procesnih garancij. Njeno pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti kot neutemeljeno.