ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost
Ponovitvena nevarnost po 3. tč. 1. odst. 201. čl. ZKP ne bo podana le v primerih nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj, katerih zakonska posledica je ogrožanje premoženja oz. življenja ljudi. Ta priporni razlog je zato lahko podan tudi zaradi nevarnosti ponovitvene kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po 3. odst. 311. čl. KZ zlasti v primerih, ko organizirane združbe izrabljajo socialno in drugo stisko ljudi in od njih izvabljajo nesorazmerno nagrado.
Prva vloga tožnika po vloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi, v kateri odgovarja na navedbe dolžnika v ugovoru, je potrebna in je zato tožnik upravičen do povrnitve stroškov za njeno sestavo.
ZZZDR člen 123, 123/1, 123, 123/1. ZIZ člen 55, 55.
ugovor zoper sklep o izvršbi - preživnina
Ugovor, češ da se preživninski upravičenec več ne šola redno, ne predstavlja dovoljenega ugovornega razloga v izvršilnem postopku. Preživninska obveznost je določena s pravnomočno odločbo, zato ji v izvršilnem postopku ni mogoče ugovarjati. Če zaradi novih okoliščin otrok več ni preživninski zavezanec, je za ukinitev preživnine potrebno vložiti tožbo.
Kadar se postopek začne s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in po ugovoru dolžnika nadaljuje v pravdi, je odločilno za pravočasnost ugovora pristojnosti, da je ta ugovor podan v pravdnem postopku, ki se začne šele po pravnomočnosti sklepa izvršilnega sodišča, da se postopek po delni razveljavitvi sklepa o izvršbi nadaljuje v pravdi.
neutemeljen ugovor - preizkus po uradni dolžnosti - procesne obresti
Zgolj pogovori med strankama tega izvršilnega postopka o sklenitvi izvensodne poravnave še ne vplivajo na obstoj izterjevane terjatve. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je dolžniku naložilo plačilo zamudnih obresti od kapitaliziranih zamudnih obresti v znesku 71.690,00 SIT od 15.5.1999 do 17.5.1999.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik se je v ugovoru skliceval le na ustni dogovor, da se bo dolg poravnal v najkrajšem možnem času. S temi navedbami je smiselno uveljavljal dogovor med strankama o odlogu plačila, za kar pa dolžnik ni ponudil nobenih dokazov, niti ni konkretizirano pojasnil, za kakšen čas naj bi bilo plačilo dolga po dogovoru odloženo. Njegovega prepavšalnega ugovora zato ni moč šteti za obrazloženega v smislu citiranega določila ZIZ, na kar utemeljeno opozarja pritožnik.
Ker je že pred sejo sodišča druge stopnje nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona, je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe obdolženčevega zagovornika izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je zoper obdolženca izdalo zavrnilno sodbo ter s stroški kazenskega postopka obremenilo proračun.
Ker je za kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po določbi prvega odstavka 329. člena Kazenskega zakonika (KZ) zapretena kazen zapora do enega leta, je možno izreči denarno kazen le z uporabo omilitvenih določil iz 2. točke 42. člena KZ v zvezi s 4. točko 43. člena KZ.
Upnik mora v postopku izdaje začasne odredbe izkazati konkretno ravnanje dolžnika, ki kaže na njegov namen upniku onemogočiti ali otežiti izterjavo terjatve.
Kot nepotrebne stroške, ki jih je dolžna dolžnica povrniti upniku, ni mogoče šteti izvršilnih stroškov, ki so nastali z vložitvijo predloga za izvršbo in sklepom o izvršbi, ki je postal pravnomočen, ker dolžnica sklepu o izvršbi ni ugovarjala in je postal pravnomočen, čeprav dolžnica zatrjuje, da je bila izvršba nepotrebna in ji je povzročila nepotrebne stroške, ker bi upnika lahko svojo terjatev do dolžnice poravnala z njeno terjatvijo do upnikov, ki je bila ugotovljena s sodbo.
Upnik mora predlogu za izvršbo na nepremičnino priložiti izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina vpisana kot dolžnikova lastnina, ali pa pojasniti, da ni vpisana v zemljiški knjigi in navesti podatke potrebne za njeno identifikacijo.
ZD člen 142, 142/1, 142, 142/1. ZIZ člen 17, 17/2-1, 17, 17/2-1.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Če so bili dediči s pravnomočno sodbo obsojeni na plačilo določenega zneska, ki predstavlja zapustnikov dolg, se v izvršilnem postopku ne morejo uspešno sklicevati na določbo 142. člena Zakona o dedovanju, po katerem odgovarjajo za dolgove zapustnika le do višine vrednosti podedovanega premoženja. V takem primeru odgovarjajo na podlagi pravnomočne sodbe z vsem svojim premoženjem.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko obtoženki ni odvzelo premoženjske koristi, pridobljene z izdajo nekritih čekov, saj glede iste koristi oškodovana banka uveljavlja svoj zahtevek na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi ter ga iz tega razloga ni uveljavljala v kazenskem postopku. Ker se adhezijski in kazenski postopek izključujeta, premoženjsko korist pa je mogoče odvzeti le v primeru, da oškodovanec svojega premoženjskopravnega zahtevka ne uveljavlja, se državna tožilka neutemeljeno zavzema za takšen ukrep. Njeno pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti kot neutemeljeno.
sklep o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pritožnik v pritožbi oporeka resničnosti ugovornih trditev, česar pa v tem pritožbenem postopku ni moč presojati. Sporne dejanske okoliščine tega primera bo sodišče ugotavljalo v dokaznem postopku v pravdnem postopku, ki bo sledil izvršilnemu (prim. 2. tč. izpodbijanega sklepa).