ZPP (1977) člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZNP člen 122, 122/1, 122/2, 122/3, 122, 122/1, 122/2, 122/3.
razdružitev solastnega premoženja - nova dejstva - novi dokazi
Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo dejansko stanje, pri svoji odločitvi o delitvi pravilno upoštevalo interese udeležencev, pri čemer je upoštevalo tudi interes nasprotnih udeležencev in jim v skladu z njim v solastnin-o tudi dodelilo posamezne nepremičnine. V pritožbi nasprotni udeleženci navajajo nova dejstva, ko zatrjujejo, da so njim v solast dodeljene nepremičnine, zlasti pa stara stanovanjska hiša in pripadajoče gospodarsko poslopje, previsoko ocenjene in da poleg tega njuna cenitev obsega tudi vlaganja nasprotnih udeležencev v citirani nepremičnini. Ker pa pritožniki ne navedejo dokazov, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala, pritožbeno sodišče takšnih novih dejstev ne more upoštevati.
Kadar dolžnik plača upniku kakšen drug dolg, ki se ne izterjuje v konkretnem izvršilnem postopku, to plačilo ne predstavlja upoštevnega ugovornega razloga, ki bi preprečeval izvršbo.
Ker je že pred sejo sodišča druge stopnje nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona, je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe obdolženčevega zagovornika izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je zoper obdolženca izdalo zavrnilno sodbo ter s stroški kazenskega postopka obremenilo proračun.
Dolžnik pa je v utemeljitev ugovora navedel le, da je bila med strankama dogovorjena poravnava njegovega dolga s kompenzacijo. V potrditev dogovora pa ni ponudil nobenih dokazov. Takega ugovora zato ni mogoče šteti za obrazloženega.
ZPP člen 354, 354/2-13, 354, 354/2-13. ZIZ člen 44, 44/4, 44, 44/4.
stroški izvršilnega postopka
Če v izvršilnem postopku sodišče kljub zaznamovanim stroškom odloči, da se stroški odmerijo na 0,00 SIT je dolžno tako svojo odločitev obrazložiti, saj sicer krši določbo 4. odst. 44. čl. ZIZ pa tudi določbo 13. točke 2. odst. 354. čl. ZPP.
Ker je za kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po določbi prvega odstavka 329. člena Kazenskega zakonika (KZ) zapretena kazen zapora do enega leta, je možno izreči denarno kazen le z uporabo omilitvenih določil iz 2. točke 42. člena KZ v zvezi s 4. točko 43. člena KZ.
ZTLR člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2.
začasna odredba - namen začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve
Namen začasne odredbe ni v reševanju spora, ampak v zavarovanju določenega dejanskega, to je obstoječega stanja glede te terjatve. Z začasno odredbo se dovoli le take ukrepe, ki ne posegajo v končno odločitev, torej ničesar takega, kar se bo doseglo na podlagi pozneje izdanega naslova. Ni verjetno izkazan obstoj terjatve, če tožeča stranka opre svojo tožbo na 42. čl. ZTLR, pri tem pa sama navaja, da nihče ne posega v njeno lastninsko pravico, ampak le v njeno poslovanje.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP člen 108, 169, 169, 169/2, 169/3, 108, 169, 169, 169/2, 169/3.
oprostitev plačila sodne takse - splošno znana in sodno znana dejstva
1.Opustitev predložitve dokazil po 3. odst. 13. čl. ZST ne predstavlja takšne pomanjkljivosti, da bi bilo izključeno vsebinsko odločanje o predlogu za taksno oprostitev, zato sodišče v zadevi ni bilo dolžno izdati sklepa po 108. čl. ZPP. 2. Ker lastnost notornosti predpostavlja resničnost zatrjevanega dejstva, slabo premoženjsko stanje tožeče stranke ne more postati splošno znano na podlagi vrednostnih ocen in komentarjev v medijih.
Dolžnik je v ugovoru sicer navedel razloge, ki bi lahko v pravdnem postopku pripeljali do zavrnitve zahtevka (prenehanje terjatve), vendar za te svoje trditve ni predložil nobenih dokazov.
Stečajni upravitelj je na naroku za preizkus terjatev upnikovo terjatev prerekal. V takem primeru stečajni senat ne preverja, ali se je stečajni upravitelj pravilno izrekel o prijavljeni terjatvi, pač pa mora po določbi 1. odst. 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - 52/99) upnika, čigar terjatev je prerekana, napotiti, da v 15 dneh od vročitve sklepa začne pri sodišču ali drugem organu postopek za njeno ugotovitev
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko obtoženki ni odvzelo premoženjske koristi, pridobljene z izdajo nekritih čekov, saj glede iste koristi oškodovana banka uveljavlja svoj zahtevek na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi ter ga iz tega razloga ni uveljavljala v kazenskem postopku. Ker se adhezijski in kazenski postopek izključujeta, premoženjsko korist pa je mogoče odvzeti le v primeru, da oškodovanec svojega premoženjskopravnega zahtevka ne uveljavlja, se državna tožilka neutemeljeno zavzema za takšen ukrep. Njeno pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti kot neutemeljeno.
sklep o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pritožnik v pritožbi oporeka resničnosti ugovornih trditev, česar pa v tem pritožbenem postopku ni moč presojati. Sporne dejanske okoliščine tega primera bo sodišče ugotavljalo v dokaznem postopku v pravdnem postopku, ki bo sledil izvršilnemu (prim. 2. tč. izpodbijanega sklepa).