Sodišče lahko po določbi prvega odstavka 17. člena ZIZ dovoli izvršbo le na podlagi izvršilnega naslova - ne da bi se v izvršilnem postopku smelo spuščati v presojo vprašanja utemeljenosti dajatve, katere prisilno izpolnitev terja upnik v izvršilnem postopku.
Kot nepotrebne stroške, ki jih je dolžna dolžnica povrniti upniku, ni mogoče šteti izvršilnih stroškov, ki so nastali z vložitvijo predloga za izvršbo in sklepom o izvršbi, ki je postal pravnomočen, ker dolžnica sklepu o izvršbi ni ugovarjala in je postal pravnomočen, čeprav dolžnica zatrjuje, da je bila izvršba nepotrebna in ji je povzročila nepotrebne stroške, ker bi upnika lahko svojo terjatev do dolžnice poravnala z njeno terjatvijo do upnikov, ki je bila ugotovljena s sodbo.
Upnik mora predlogu za izvršbo na nepremičnino priložiti izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina vpisana kot dolžnikova lastnina, ali pa pojasniti, da ni vpisana v zemljiški knjigi in navesti podatke potrebne za njeno identifikacijo.
Razlogi, ki jih uveljavlja v ugovoru zoper sklep o izvršbi dolžnik in ki merijo na pravilnost obstoječega izvršilnega naslova, niso razlogi, ki bi preprečevali izvršbo.
ZPP člen 117, 117/1, 137, 137/1, 117, 117/1, 137, 137/1.
vročanje pooblaščencu - obvestilo stranki - vrnitev v prejšnje stanje
Če ima stranka pooblaščenca, se vročitev veljavno opravi njemu. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče ugoditi zaradi tega, ker pooblaščenec ni obvestil svoje stranke o sodni pošiljki.
Sodišče ugotavlja obstoj motilnega dejanja ob upoštevanju dejstev, ki jih tožeča stranka navaja. V pritožbenem postopku ni dovoljeno navajanje dejstev, ki bi pomenila spremembo tožbe.
Kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka po 253. členu KZ je po svoji vsebini posebna oblika kaznivega dejanja goljufije - t.i. čekovna goljufija. To kaznivo dejanje bo podano le takrat, kadar storilec, ki izda ček brez kritja, ravna z namenom, da sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist. Tak namen pa bo izkazan le, če bo dokazano, da je storilec že ob izdaji čekov bil odločen, da stroška ki ga je z izdajo čekov povzročil, banki nikoli ne bo poravnal.
Za odločanje o predlogu za izvršbo na premičnine dolžnika ne da bi upnik izrecno navedel, kje so stvari je izključno krajevno pristojno sodišče na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče ne glede na to, da sta stranki dogovorili v primeru spora krajevno pristojnost drugega sodišča.
Obstoj izvršilnega naslova je procesna predpostavka za dopustnost prisilne izvršbe. Če ne obstoji identiteta glede predmeta obveznosti med predlogom za izvršbo in izvršilnim naslovom, denarna terjatev, ki jo upnik prisilno izterjuje, pa presega tisto, ugotovljeno v izvršilnem naslovu, je treba v presežnem delu predlog za izvršbo zavrniti.
stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - premoženjskopravni zahtevek
Ker tožeča stranka zahteva ugotovitev, da je zakonita dedinja po pokojnem in gre za premoženjskopravni zahtevek, je za stvarno pristojnost sodišča odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka ocenila z zneskom 1.100.000,00 SIT, zato je okrožno sodišče stvarno nepristojno za reševanje te zadeve.
Toženca sta na podlagi 3. odst. 749. člena ZOR, ki ureja pogodbo o naročilu, kot družbenika kapitalske družbe, ki osnovnega kapitala v zakonsko določenem roku (do 31.12.1994) ni uskladila z določbami ZGD oz. se tudi v nadaljnjih 90 dneh ni preoblikovala v družbo, za katero izpolnjuje pogoje oz. v podjetnika, nerazdelno dolžni izpolniti svojo obveznost oz. tožeči stranki plačilo za opravljeno storitev.
Ker splošno pooblastilo odvetniku vključuje tudi vložitev pritožbe, čakanje odvetnika na odobritev pritožbe s strani stranke ne predstavlja upravičenega vzroka za zamudo pritožbenega roka.
SZ člen 117, 117, 117. ZSR člen 88, 88/1, 88, 88/1.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odkup stanovanja - prekluzivni rok
Četudi je iz tožnikove vloge za odkup možno sklepati, da je tožnik izrazil voljo za odkup dela stanovanja, je takšen odkup nemogoč, saj bi z ugoditvijo takšni njegovi vlogi za odkup, tožena stranka ponovno ustanovila prepovedano sostanovalsko razmerje. Na tožnikovo vlogo za odkup bi morala tožena stranka v skladu z določbo 5. odstavka 117. člena SZ v 30 dneh reagirati, vsaj zavrniti njegovo zahtevo za odkup stanovanja in mu pojasniti, da lahko odkupi le celotno stanovanje. Tožena stranka pa formalnega odgovora na tožnikovo vlogo še do danes ni podala. Poleg tega je bistvena sestavina vloge za odkup stanovanja ime vlagatelja ter naslov in nadstropje stanovanja. Vsi ostali podatki, ki so navedeni v nadaljevanju vloge (obrazca) za odkup, imajo le značaj podatkov, ki stanovanje natančneje identificirajo in ne predstavljajo bistvene sestavine vloge za odkup brez katerih bi bilo vlogo nemogoče obravnavati. Iz navedenega pa je mogoče sklepati, da je tožnik pravočasno vložil vlogo za odkup družbenega stanovanja. Ker gre pri obravnavanem stanovanju le za eno stanovanje, dela stanovanja pa, kot je bilo obrazloženo, ni mogoče odkupiti, je njegovo vlogo mogoče šteti samo kot pravočasno vlogo za odkup celotnega stanovanja.
ZPP člen 354, 354/2-13, 354, 354/2-13. ZIZ člen 44, 44/4, 44, 44/4.
stroški izvršilnega postopka
Če v izvršilnem postopku sodišče kljub zaznamovanim stroškom odloči, da se stroški odmerijo na 0,00 SIT je dolžno tako svojo odločitev obrazložiti, saj sicer krši določbo 4. odst. 44. čl. ZIZ pa tudi določbo 13. točke 2. odst. 354. čl. ZPP.