Ugovor dolžnika je v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ obrazložen in s tem utemeljen, če v njem navede pravnorelevantna dejstva, ki bi v primeru, če se izkažejo za resnična, privedla do zavrnitve zahtevka. Kadar so ta dejstva taka, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora ugovoru predložiti tudi dokaze. Neprevzem koledarčkov kot negativnega dejstva, dolžnik ne more dokazovati. Za utemeljenost ugovora v tej fazi postopka je v smislu citiranega določila ZIZ torej zadostovala navedena dolžnikova trditev.
Dolžnikov ugovor, da dolžniško upniško razmerje med strankama ne obstaja več, ne vsebuje pravno relevantnih dejstev, ki bi preprečevali izvršbo. Iz ugovora namreč niso razvidni razlogi, zakaj naj bi dolžniško upniško razmerje med strankama ne obstajalo več (ali zaradi spremembe upnika ali dolžnika, ali zaradi poplačila terjatve, ali iz kakšnega drugega razloga). Tako pavšalnega ugovora niti v eventuelno sledečem pravdnem postopku ne bi bilo mogoče preizkusiti. Dolžnikov ugovor torej ni obrazložen skladno z 2. odst. 53. čl. ZIZ, zato ga je prvostopno sodišče pravilno štelo za neutemeljenega.
SZ člen 117, 117, 117. ZSR člen 88, 88/1, 88, 88/1.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odkup stanovanja - prekluzivni rok
Četudi je iz tožnikove vloge za odkup možno sklepati, da je tožnik izrazil voljo za odkup dela stanovanja, je takšen odkup nemogoč, saj bi z ugoditvijo takšni njegovi vlogi za odkup, tožena stranka ponovno ustanovila prepovedano sostanovalsko razmerje. Na tožnikovo vlogo za odkup bi morala tožena stranka v skladu z določbo 5. odstavka 117. člena SZ v 30 dneh reagirati, vsaj zavrniti njegovo zahtevo za odkup stanovanja in mu pojasniti, da lahko odkupi le celotno stanovanje. Tožena stranka pa formalnega odgovora na tožnikovo vlogo še do danes ni podala. Poleg tega je bistvena sestavina vloge za odkup stanovanja ime vlagatelja ter naslov in nadstropje stanovanja. Vsi ostali podatki, ki so navedeni v nadaljevanju vloge (obrazca) za odkup, imajo le značaj podatkov, ki stanovanje natančneje identificirajo in ne predstavljajo bistvene sestavine vloge za odkup brez katerih bi bilo vlogo nemogoče obravnavati. Iz navedenega pa je mogoče sklepati, da je tožnik pravočasno vložil vlogo za odkup družbenega stanovanja. Ker gre pri obravnavanem stanovanju le za eno stanovanje, dela stanovanja pa, kot je bilo obrazloženo, ni mogoče odkupiti, je njegovo vlogo mogoče šteti samo kot pravočasno vlogo za odkup celotnega stanovanja.
Toženca sta na podlagi 3. odst. 749. člena ZOR, ki ureja pogodbo o naročilu, kot družbenika kapitalske družbe, ki osnovnega kapitala v zakonsko določenem roku (do 31.12.1994) ni uskladila z določbami ZGD oz. se tudi v nadaljnjih 90 dneh ni preoblikovala v družbo, za katero izpolnjuje pogoje oz. v podjetnika, nerazdelno dolžni izpolniti svojo obveznost oz. tožeči stranki plačilo za opravljeno storitev.
Ker splošno pooblastilo odvetniku vključuje tudi vložitev pritožbe, čakanje odvetnika na odobritev pritožbe s strani stranke ne predstavlja upravičenega vzroka za zamudo pritožbenega roka.
Dolžnik pa je v utemeljitev ugovora navedel le, da je bila med strankama dogovorjena poravnava njegovega dolga s kompenzacijo. V potrditev dogovora pa ni ponudil nobenih dokazov. Takega ugovora zato ni mogoče šteti za obrazloženega.
sklep o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pritožnik v pritožbi oporeka resničnosti in relevantnosti ugovornih trditev, česar pa v tem pritožbenem postopku ni moč presojati. Sporne dejanske okoliščine prenehanja vtoževanih terjatev bo sodišče ugotavljalo v dokaznem postopku v pravdnem postopku, ki bo sledil izvršilnemu, kot to sledi iz 2. tč. izpodbijanega sklepa.
Kadar se postopek začne s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in po ugovoru dolžnika nadaljuje v pravdi, je odločilno za pravočasnost ugovora pristojnosti, da je ta ugovor podan v pravdnem postopku, ki se začne šele po pravnomočnosti sklepa izvršilnega sodišča, da se postopek po delni razveljavitvi sklepa o izvršbi nadaljuje v pravdi.
ZZZDR člen 123, 123/1, 123, 123/1. ZIZ člen 55, 55.
ugovor zoper sklep o izvršbi - preživnina
Ugovor, češ da se preživninski upravičenec več ne šola redno, ne predstavlja dovoljenega ugovornega razloga v izvršilnem postopku. Preživninska obveznost je določena s pravnomočno odločbo, zato ji v izvršilnem postopku ni mogoče ugovarjati. Če zaradi novih okoliščin otrok več ni preživninski zavezanec, je za ukinitev preživnine potrebno vložiti tožbo.
neutemeljen ugovor - preizkus po uradni dolžnosti - procesne obresti
Zgolj pogovori med strankama tega izvršilnega postopka o sklenitvi izvensodne poravnave še ne vplivajo na obstoj izterjevane terjatve. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je dolžniku naložilo plačilo zamudnih obresti od kapitaliziranih zamudnih obresti v znesku 71.690,00 SIT od 15.5.1999 do 17.5.1999.
ZOR člen 99. Pogoji zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO-90 člen 3, 3/1, 3/1-3, 3/2.
zavarovanja v prometu - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje AO plus - zavarovalno kritje - izguba pravic iz zavarovanja - vožnja pod vplivom alkohola - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in škodo
Tožniku ni uspelo dokazati, da nastala škoda ni v vzročni zvezi z ugotovljeno stopnjo alkoholiziranosti. Izvedenec je namreč ugotovil, da bi lahko tožnik ob ugotovljeni hitrosti, če bi bil v brezhibnem psihofizičnem stanju, brez posebnih težav zvozil levi ovinek po desnem voznem pasu. Ob ugotovitvi, da je imel tožnik 2,1 promila alkohola v izdihanem zraku, pa je mogoče šteti kot splošno znano, da njegove psihofizične lastnosti niso bile brezhibne.
odškodnina za zaplenjeno premoženje - pravna podlaga za odmero stroškov postopka
V postopku, v katerem sodišče določi odškodnino za zaplenjeno premoženje po določbah ZIKS, strokovne odločbe ne more opreti na določbo 35. čl. ZNP, čeprav gre za nepravdni postopek, ampak na 1. čl. ZIKS-H, ki napotuje na uporabo 12. poglavja ZPP.
zastaranje kazenskega pregona - čas storitve kaznivega dejanja - in dubio pro reo
Ker je čas storitve kaznivega dejanja v izreku sodbe opredeljen s "koncem leta 1993", je v mesecu decembru 1999, ko je bil spis predložen pritožbenemu sodišču, že potekel 6-letni absolutni zastaralni rok, saj pod takšno časovno opredelitvijo storitve kaznivega dejanja, ni mogoče šteti zgolj zadnjega dne v iztekajočem se letu.
Preživninski zavezanec se ne more uspešno braniti, da bi bila prodaja proizvodnih sredstev neekonomična. Odločilno za ugotovitev njegovih preživninskih možnosti namreč je, da je lastnik kapitala, s katerim lahko svobodno gospodari ter na ta način tudi plačuje preživnino.
Ker pravdni stranki v kompromisorni klavzuli nista določili, kateri so tisti medsebojni spori, za reševanje katerih je pristojna arbitraža, dogovor ni določen in nima pravne veljave.
Ker je že pred sejo sodišča druge stopnje nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona, je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe obdolženčevega zagovornika izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je zoper obdolženca izdalo zavrnilno sodbo ter s stroški kazenskega postopka obremenilo proračun.