Posest služnosti ima po 3. odst. 70. čl. ZTLR tisti, ki nepremičnino drugega uporablja v obsegu in na način, ki ustreza vsebini te služnosti. Izvrševati posest stvarne služnosti poti zato pomeni pot dejansko uporabljati in ne imeti pravico to početi. Ni torej pomembno, da o služnostni pravici v korist parcele tožnikov in v breme parcele tožencev še ni odločeno.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je po prejemu obtožnega akta državne tožilke iz kazenskega spisa izločilo s sklepom izjavo, ki jo je na neformalen način dala policistu obdolženka brez procesnih garancij. Njeno pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti kot neutemeljeno.
ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1. Odvetniška tarifa člen 33, 33/1-1, 33, 33/1-1.
stroški - odvetniška tarifa
Odvetniku ne pripada nagrada za konferenco s stranko, če je na podlagi take konference vložil tožbo ali odgovor na tožbo, ker je nagrada za tako opravilo vsebovana v nagradi za tožbo oziroma odgovor na tožbo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Glede na to, da dolžnik svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi, ugovora ni moč šteti za obrazloženega v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je ugovor neutemeljen.
Preživninski zavezanec se ne more uspešno braniti, da bi bila prodaja proizvodnih sredstev neekonomična. Odločilno za ugotovitev njegovih preživninskih možnosti namreč je, da je lastnik kapitala, s katerim lahko svobodno gospodari ter na ta način tudi plačuje preživnino.
Ker pravdni stranki v kompromisorni klavzuli nista določili, kateri so tisti medsebojni spori, za reševanje katerih je pristojna arbitraža, dogovor ni določen in nima pravne veljave.
stranka izvršilnega postopka - aktivna legitimacija - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Aktivno procesno legitimacijo v izvršbi na podlagi verodostojne listine ima le tisti subjekt, ki je kot materialnopravni upnik označen v verodostojni listini. RS ne more v postopku nastopati kot stranka namesto Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
zastaranje kazenskega pregona - čas storitve kaznivega dejanja - in dubio pro reo
Ker je čas storitve kaznivega dejanja v izreku sodbe opredeljen s "koncem leta 1993", je v mesecu decembru 1999, ko je bil spis predložen pritožbenemu sodišču, že potekel 6-letni absolutni zastaralni rok, saj pod takšno časovno opredelitvijo storitve kaznivega dejanja, ni mogoče šteti zgolj zadnjega dne v iztekajočem se letu.
Pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja pritožbeno sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 467. člena ZPP ne sme preizkusiti. Zato so neupoštevne navedbe toženca v pritožbi, s katerimi ta izpodbija dejansko stanje, ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje.
stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - premoženjskopravni zahtevek
Ker tožeča stranka zahteva ugotovitev, da je zakonita dedinja po pokojnem in gre za premoženjskopravni zahtevek, je za stvarno pristojnost sodišča odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka ocenila z zneskom 1.100.000,00 SIT, zato je okrožno sodišče stvarno nepristojno za reševanje te zadeve.
napotitev na pravdo - pravda za nedopustnost izvršbe
Ker je med upnikom in dolžnikom sporno ali je dolžnik izpolnil vse obveznosti po izvršilnem naslovu, mora sodišče napotiti dolžnika naj v danem roku začne pravdo za nedopustnost izvršbe.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je z ugovorno navedbo, da odpadke, ki nastajajo pri proizvodnji odvaža sam, zanikal, da bi upnik zaračunane storitve opravil. S tem je dolžnik navedel dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Zato je ugovor utemeljen.
Kot nepotrebne stroške, ki jih je dolžna dolžnica povrniti upniku, ni mogoče šteti izvršilnih stroškov, ki so nastali z vložitvijo predloga za izvršbo in sklepom o izvršbi, ki je postal pravnomočen, ker dolžnica sklepu o izvršbi ni ugovarjala in je postal pravnomočen, čeprav dolžnica zatrjuje, da je bila izvršba nepotrebna in ji je povzročila nepotrebne stroške, ker bi upnika lahko svojo terjatev do dolžnice poravnala z njeno terjatvijo do upnikov, ki je bila ugotovljena s sodbo.
Upnik mora predlogu za izvršbo na nepremičnino priložiti izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina vpisana kot dolžnikova lastnina, ali pa pojasniti, da ni vpisana v zemljiški knjigi in navesti podatke potrebne za njeno identifikacijo.