ZPP (1977) člen 298, 331, 331/1, 298, 331, 331/1. ZOR člen 312, 312/1, 318, 318/1, 312, 312/1, 318, 318/1.
izpolnitev - pripoznava tožbenega zahtevka
Dolžnik plača tisto terjatev, ki jo po lastni izbiri v nakazilu nedvoumno označi, in tedaj, ko nakazilo prispe na upnikov račun pri organizaciji za plačilni promet. Priznanje dejstev s pridržki glede na celotni tožbeni zahtevek ni pripoznava le-tega. Zato sodišče pravilno procesno vodi postopek, če v zadevi ne izda brez nadaljnjega obravnavanja sodbe na podlagi pripoznave, pač pa opravi glavno obravnavo.
Vlagatelj je bil pozvan s strani sodišča, da naj dopolni nepopolno vlogo. V določenem roku je vlagatelj odgovoril sodišču in priložil "kazensko zasebno tožbo", v kateri so bili navedeni vsi podatki, ki jih je od vlagatelja zahtevalo sodišče prve stopnje. Kljub temu pa je vlogo - obtožni predlog zavrglo, ker naj ne bi bila sposobna za obravnavanje. Sodišče druge stopnje je zato, ker je obdolženec v svojem dopisu priložil "kazensko zasebno tožbo", kjer je naveden točen opis kaznivega dejanja, izpodbijani sklep o zavrženju razveljavilo in je zadevo poslalo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Po določbi 2. odst. 340. čl. ZKP sme senat s soglasjem strank odločiti, naj se zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče prebere, če priča ni navzoča in ne glede na to, ali je bila povabljena na glavno obravnavo ali ne. Ta določba ni kršena, če je bilo soglasje strank dano izrecno, kot tudi v primeru, če je na takšno soglasje mogoče zanesljivo sklepati zgolj na podlagi konkludentnih ravnanj strank.
ZIZ člen 9, 9/3, 9, 9/3. ZPP člen 132, 132/1, 133, 133/2, 132, 132/1, 133, 133/2.
ugovor
Ker je bil sklep o izvršbi najprej pomotoma vročen tretji osebi in ne dolžniku, je bil ugovor, ki je bil vložen v roku osmih dni od (pravilnega) prejema sklepa s strani dolžnika, pravočasen.
Sodišče prve stopnje je tako nepravilno ocenilo, da je za kaznivo dejanje goljufije po 1. odst. 217. čl. KZ po spremenjeni obtožbi, glede na čas od storitve kaznivega dejanja (16.12.1995 do 13.1.1996) pa do glavne obravnave dne 15.6.1999, nastopilo zastaranje kazenskega pregona, ker da v smeri v spremenjeni obtožbi opisanega kaznivega dejanja goljufije ni bilo storjeno nobeno procesno dejanje za pregon storilca. Zato se je strinjati s pritožnico, da je ob ugotovitvi, da gre za isti historični dogodek prvotni kazenski postopek za kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka pretrgal tudi zastaralni rok treh let, ki ga zakon predpisuje za zastaranje kazenskega pregona za kaznivo dejanje goljufije po 1. odst. 217. čl. KZ. Že vložitev obtožnice dne 22.12.1998, za kaznivo dejanje, ki je bilo dokončano dne 13.1.1996 je tisto procesno dejanje, ki je pretrgalo tek zastaranja kazenskega pregona tudi za kaznivo dejanje goljufije po 1. odst. 217. čl. KZ.
nasprotje med razlogi in izrekom sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Ni podano nasprotje med izrekom in razlogi sodbe (11. točka 1. odst.
371. člena ZKP), če je sodišče v izreku obdolženca oprostilo obtožbe po 1. točki 358. člena ZKP, v obrazložitvi pa se je oprlo na 3. točko cit. določbe, ker je ugotovilo, da ni dokazano, da je obdolženec storil dejanje, katerega je obtožen. Navedena kršitev je podana le takrat, kadar gre za nasprotje glede dejanskih, ne pa pravnih vprašanj. Glede na določbo 9. odst. 364. člena ZKP sodišče v izreku niti ni bilo dolžno navesti razlogov za oprostitev, pač pa le v obrazložitvi sodbe.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Dolžnik se je kot porok in plačnik zavezal na plačilo upnikove denarne terjatve, ki jo je upnik nato s sporazumom o ustanovitvi zastavne pravice zavaroval z zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah. Ta denarna terjatev ni bila poravnana, zato lahko z izvršbo na zastavljene nepremičnine dolžnika zahteva poplačilo svoje terjatve.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZTPDR člen 65, 65/1, 65, 65/1.
procesna predpostavka - odpoved pravici do ugovora
Če je pritožbena komisija delodajalca o tožnikovem ugovoru odločila po vsebini in ga zavrnila, ne pa zavrgla zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk (delavec se je s pisno izjavo odpovedal pritožbi zoper sklep disciplinske komisije), se v sodnem postopku ne more več sklicevati na to, da se je tožnik pravici do ugovora odpovedal.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - podaljšanje pripora - priporni razlog begosumnosti
Obtoženec je sicer državljan Republike Slovenije, vendar podatki spisa izkazujejo, da je z ženo, ki živi na območju Republike Slovenije, le formalno poročen, sicer pa je v zadnjih dveh letih pred aretacijo živel tako na območju držav Republik Nemčije, Avstrije, kot tudi Jugoslavije, kjer ima svoje starše. Ker mu pravnomočna obtožnica očita z nadaljevanim kaznivim dejanjem goljufije pridobljeno veliko protipravno premoženjsko korist in ker ga ob nezaposlenosti tedaj na ozemlje Republike Slovenije ne vežejo kakšne trdnejše vezi, je senat sodišča prve stopnje ravnal pravilno, ko je obtožencu podaljšal pripor iz pripornega razloga po 1. točki I. odst. 201. člena ZKP, saj obstoji realna in konkretna nevarnost, da bi obtoženec ozemlje Republike Slovenije zapustil in se s tem izognil nadaljnjemu poteku kazenskega postopka.
Če gre za fiktivni sklep o ugotovitvi, da je tožnica trajno presežna delavka, z namenom, da se predčasno upokoji na lastno željo, ji gre le odpravnina ob odhodu v pokoj, ne pa še odpravnina po 3. odst. 36. f člena ZDR, saj je predčasni odhod v pokoj enak pravnemu položaju, če delodajalec v okviru programa razreševanja presežkov delavcev zagotovi delavcu ustrezno zaposlitev v drugi organizaciji oz. pri delodajalcu in v takem primeru delavcu ne gre odpravnina.
Sodišče prve stopnje je pri odmeri sodne takse nepravilno uporabilo določilo 6. odst. Tar. št. 3, v zvezi s 1. odst. Tar. št. 1 ZST. Določilo o 100% povečanju sodne takse se namreč nanaša na pravna sredstva vložena zoper odločbe izdane v gospodarskih sporih, ne pa v izvršilnih postopkih. Izvršilni postopek ni pravdni postopek in v njem sodišče ne odloča o kakšnem sporu, temveč o prisilni izvršitvi terjatve, za katero obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina, oziroma o zavarovanju terjatve (1. člen in 23. člen ZIZ). Zato 100% povečanje takse iz 6. odst. Tar. št. 3 ZST ne velja tudi v izvršilnih postopkih.
Ker je v izreku rok za ugovor 3 dni, stranka pa predloži izvod s pravnim poukom 8 dni, je treba ugotoviti, kaj je stranka prejela. Če je bil pravni pouk napačen, je ugovor znotraj 8-dnevnega roka pravočasen.
Četudi uveljavljajo tožniki (delavci) vrnitev sredstev, ki so jim pripadla kot nadomestila za primer brezposelnosti in so jih vložili v toženo stranko, ne gre za pristojnost delovnega sodišča, ampak je pristojno sodišče splošne pristojnosti, če med strankami ni spora o tem, ali je tožena stranka izpolnila svojo obveznost za zaposlitev delavcev - tožnikov in tudi ni sporna višina in način izračuna teh sredstev.
Zoper sklep o spremembi sredstev oziroma predmetov izvršbe je dopusten ugovor le glede novega izvršilnega sredstva in predmeta izvršbe, ne pa ugovor, da upnik neupravičeno terja plačilo dolga.
Neoverjena cesijska pogodba ni javna ali po zakonu overjena listina v smislu 1. odst. 24. čl. ZIZ, zato upnik ni izkazal prehoda terjatve in je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.