Predlog za ureditev meja mora vsebovati trditev, da je meja sporna in ne zadošča navedba, da med parcelama ni mejnikov in da naj zato sodišče uredi mejo.
Po določbi 196. čl. ZOR je pogoj za spremembo že določene rente ta, da se pozneje znatneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. O tem, katere so tiste nove okoliščine, ki bi nastopile po sporazumni določitvi višine mesečne rente, ne da bi bile znane, objektivno dane oz. ugotovljive že ob njeni določitvi, in ki bi v času od 21.7.1997 do 27.11.1997 (oz. po sodbi sodišča prve stopnje celo do 1.8.1997) narekovale njeno spremembo oz. zvišanje, ni potrebnih dejanskih ugotovitev v razlogih prvostopne sodbe. To je pomembno še zlasti spričo dejstva, ker tožnik s toženo stranko sklenjene poravnave ne izpodbija (na primer zaradi zmote kot ene izmed oblik napake volje - čeprav ponuja trditve ravno v smeri takšne kvalifikacije), niti ne zatrjuje, da bi šlo morebiti za novo škodo, katere obseg v času sklenitve poravnave ni bil znan ali ugotovljiv.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Nekonkretizirane ugovorne navedbe, da višina v tem postopku uveljavljane terjatve ne ustreza stanju dejanskega dolga, ob nedokazanih trditvah dolžnikov o plačilu upnikove terjatve ne predstavljajo obrazloženega ugovora v smislu 5. odst. 62. člena v zvezi s 2. odst. 53. člena ZIZ.
ZTPDR v 3. odst. 60. čl. kogentno določa, da traja mandat disciplinske komisiji dve leti. Delodajalec je na to vezan in ne more svobodno podaljšati mandata komisiji. Če je v disciplinskem postopku odločala komisija, kateri je mandat že potekel, je podana bistvena kršitev določb postopka, katere ni več mogoče sanirati v sodnem postopku, izrečeni disciplinski ukrep pa je nezakonit.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - izročitev stvari
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da bi moral upnik predlog za izvršbo oblikovati po določbi 214. člena ZIZ, ker naj bi šlo za izvršbo za izročitev določene stvari, ki je pri dolžniku. Vendar pa je upnik v pritožbi utemeljeno opozoril, da je po izvršilnem naslovu dolžnik dolžan storiti nekaj, česar namesto njega ne more storiti nihče drug (prim. 1. odst. 226. člena ZIZ). Le dolžnik namreč lahko vrne vozilo na kraj, določen v izvršilnem naslovu. Te njegove obveznosti ob dejstvu, da je dolžnik vozilo odpeljal neznano kam (kot je bilo to ugotovljeno v izvršilnem naslovu) namreč namesto dolžnika ne more izpolniti nihče drug.
Izjava o umiku tožbe je nepreklicna. Učinkuje od takrat, ko je podana, sklep sodišča je le deklaratorne narave. Dejstvo, da se je tožnik kasneje premislil, na zakonitost sklepa sodišča prve stopnje ne vpliva, saj umik velja od takrat, ko je podan.
Če se delavec po dopustu, ki ga je izrabil brez odobritve, vrne na delo, mu preneha delovno razmerje zaradi neupravičenega izostanka več kot pet dni na podlagi 5. točke 1. odstavka 100. člena ZDR, po dokončnosti sklepa direktorja.
Skupno premoženje zakonca upravljata in z njim razpolagala skupno in sporazumno. Zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odstopiti ali obremeniti.
Enotnost (istočasnost) pravnih dejanj pri sestavi pismene oporoke pred pričami - podpisa oporočitelja, njegove izjave, da gre za njegovo oporoko in podpisu obeh oporočnih prič je pogoj za veljavnost oporoke.
aktivna legitimacija - ugovor toženca - utemeljenost tožbenega zahtevka
Če tožena stranka zatrjuje, da s tožečo stranko ni bila v poslovnem razmerju, ugovarja aktivni legitimaciji tožeče stranke. Od obstoja legitimacije tožeče stranke je odvisna presoja (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka. Iz predložene pogodbe namreč ne izhaja, da bi bila na njeni podlagi tožeča stranka upravičena v svojem imenu nastopati pred sodiščem za plačilo vtoževanih zneskov. Sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo, da bi terjatev na kak način prešla na tožečo stranko.
S sklenitvijo predpogodbe ne nastanejo obveznosti iz pogodbe, ki jo stranki šele nameravata skleniti, marveč zgolj obveznost za sklenitev te (glavne) pogodbe. Napake volje (in drugi razlogi izpodbojnosti), ki se nanašajo samo na glavno pogodbo, bi se lahko uveljavljale le kot razlog za izpodbijanje te pogodbe. Zato stranki ni mogoče odreči pravice, da v takem primeru odkloni že sklenitev glavne pogodbe, da torej izpodbojnost pogodbe, ki bi šele morala biti sklenjena, uveljavi že s tem, da odkloni njeno sklenitev.
ZPP (1977) člen 137, 138, 365, 365/2, 137, 138, 365, 365/2. ZDR člen 103, 103.
rok za vložitev tožbe - prepozna tožba
Čeprav je bil sklep pritožbene komisije tožene stranke vročen tudi tožnici dva dni kasneje kot pooblaščencu, takšna vročitev nima vpliva na tek roka za vložitev tožbe, ker mora biti odločba v skladu z določbo 137. čl. ZPP vročena pooblaščencu. Če je bila tožba vložena po poteku 15-dnevnega roka od vročitve pooblaščencu, se šteje, da je bila vložena prepozno, čeprav je bila vložena v 15 dneh od dneva vročitve sklepa delavcu, ker prekluzivni rok teče od vročitve pooblaščencu.
Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, mora biti obrazložen. Zato, da je šteti ugovor kot utemeljen, pa ne zadošča zgolj predlaganje dokazov, temveč mora te dokaze dolžnik tudi priložiti ugovoru.
Izvršbo na podlagi izvršilnega naslova izdanega proti družbi z omejeno odgovornostjo je mogoče uspešno vložiti zoper družbenika, če se družba ni uskladila z določbami ZGD, saj na ta način odgovarja kot družba z neomejeno odgovornostjo.
Ker dolžnik ugovarja, da gre za zemljišča, ki jih nujno potrebuje za preživljanje sebe in bolne žene, o tem pa tudi predlaga dokaze, mora sodišče prve stopnje o teh navedbah odločiti, saj gre lahko za ugovor iz 7. točke 55. člena ZIZ.
Ker je toženka šele v pritožbi predložila dokaze za svoje trditve, pritožbeno sodišče dokaznih predlogov zaradi omejitve pri navajanju novih dejstev in predlaganju novih dokazov v pritožbenem postopku ni moglo upoštevati.
Taksni zavezanec sodišču ni predložil potrdila o plačilu dolgovane takse skladno s 1. odst. 30. člena v zvezi s 3. odst. 29. člena Zakona o sodnih taksah - ZST. Po navedeni določbi mora taksni zavezanec v takem primeru plačati kazensko takso v višini 10% dolžne takse, vendar ne več kot 250 točk. To v obravnavanem primeru znaša 708,75 SIT, kar ne presega vrednosti 75 točk, zaradi česar se po določbi 31. člena ZST ta taksa ne izterja.
sklep o izvršbi - predlog za izvršbo - naslov dolžnika
Podatki v spisu zaenkrat ne dajejo podlage za zaključek, da naslov, ki ga je upnik kot dolžnikovega navedel v predlogu za izvršbo, ni pravilen. Iz nobenega od teh zaznamkov namreč ni mogoče razbrati, da bi se dolžnik iz tega naslova odselil oz. da je na tem naslovu neznan, kar je bila podlaga za izdajo sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje upnika pozvalo, da predlog za izvršbo popravi tako, da navede pravilen dolžnikov naslov. Zato tudi ni na mestu sankcija z ustavitvijo izvršbe, ki je bila posledica brezuspešnega poteka roka za predložitev zahtevanega podatka.