ZIZ člen 34, 34/3, 168, 168/1, 34, 34/3, 168, 168/1.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - izvršba na nepremičnine
Spričo določbe prvega odstavka 168. člena ZIZ je pomembno le, da je po zemljiškoknjižnih podatkih nepremičnina, na katero je bila z izpodbijanim sklepom dovoljena izvršba, dolžnikova lastnina. Zato je neupoštevno, če je med tem nekdo tretji pridobil od dolžnika pravni naslov za derivativno pridobitev lastninske pravice na isti stvari (primerjaj z določbami 170. člena ZIZ), pri čemer dolžnik za uveljavljanje ugovornega razloga, na katerega se sklicuje, spričo določb 64. člena ZIZ tudi sicer sploh ni legitimiran.
Pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo 2. odstavek 20. člena ZPP, ko se je po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno, je pravilno. Slednji člen namreč določa, da se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno in sicer najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega naroka ni bilo, pa dokler se toženec ne spusti v obravnavanje glavne stvari na prvem naroku za glavno obravnavo. Kot izhaja iz tožbenih trditev, temelji tožeča stranka tožbeni zahtevek na odškodninski odgovornosti toženih strank. Ker v teh primerih ni določena izključna krajevna pristojnost drugega sodišča, kot pa sodišča, ki je prejelo omenjeno tožbo v obravnavno, je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 2. odstavka 20. člena ZPP in je storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, slednja pa je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (1. odstavek 354. člena v zvezi z 2. odstavkom 20. člena ZPP).
ugovor tretjega - zavarovanje - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - izvršilni postopek
V skladu z določbo 64. člena ZIZ lahko tretji, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe kako pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor do konca izvršilnega postopka. Ker je bil v obravnavani zadevi izvršilni postopek končan, saj je sklep o izvršbi postal pravnomočen 8.7.1998, zastavna pravica pa je bila vknjižena 15.6.1998, je ugovor tretjega, ki je bil vložen 26.3.1999, torej po koncu izvršilnega postopka, brezpredmeten.
tihotapstvo - goljufija - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Obtoženci, ki so ravnali kot sostorilci, so ob vstopu blaga v našo državo carinskim organom s ponarejeno dokumentacijo prikazovali, da naloženo blago na tovornjakih in v kontejnerju niso alkoholne pijače in cigarete, torej blago velike vrednosti, za katere je določen obvezen pregled robe, blago pa naj bi bilo tudi v tranzitu namenjeno v druge države, zaradi česar cariniki blaga niso preiskali in so dovolili vstop v našo državo, od koder blago ni odšlo nikamor, na ta način pa so se izognili plačilu carinskih in davčnih obveznosti.
Sodišče prve stopnje je ravnanje obtožencev pravno opredelilo kot nadaljevano kaznivo dejanje goljufije po čl. 217/II KZ, ker naj bi z opisanim lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravili carinske organe v zmoto, da so v škodo proračuna dovolili vstop blaga v našo državo, s čimer je bila povzročena velika premoženjska škoda.
Ravnanje obtoženca, ki je kot carinik v enem primeru potrdil, da je bil odpeljan iz naše države kontejner, za katerega so lažne listine izkazovale prevoz pločevine v tranzitu, čeprav so bile dejansko v njem alkoholne pijače in cigarete, iz naše države pa sploh ni bil odpeljan, je sodišče prve stopnje pravno opredelilo kot kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po čl. 261/IV in III KZ.
Pritožbeno sodišče je ravnanje skupine obtožencev pravno ocenilo kot nadaljevano kaznivo dejanje tihotapstva po čl. 255/I KZ, čeprav so v ravnanju obtožencev podani tudi temeljni elementi goljufije, je podan le navidezen stek, po katerem se šteje, da določba 1. odst. 255. čl.
KZ kot posebni predpis izključuje uporabo 217. čl. KZ kot splošnega predpisa. Ravnanje obtoženca v zvezi s prevozom robe s kontejnerjem, pa je pravno opredelilo kot pomoč h kaznivemu dejanju tihotapstva po čl. 255/I KZ, ker je obtoženec vedel, s čim se ukvarjajo soobtoženci in je s takim ravnanjem prikril njihovo kaznivo dejanje. Pritožbeno sodišče pri tem ni prekoračilo obtožbe, ker gre v vseh primerih za iste historične dogodke in isto ravnanje obtožencev, ki tako niso bili v ničemer prikrajšani v svoji obrambi, pravni kvalifikaciji pa sta tudi milejši od prvotnih in s tem obtožencem v korist.
prekinitev in mirovanje postopka - nadaljevanje postopka
Za nadaljevanje postopka po 1. odst. 208. člena ZPP zadošča, da sodišče povabi dediče po umrli toženi stranki, da prevzamejo postopek, pri tem pa ni pomemben obseg zapuščine.
Predlog za ureditev meja mora vsebovati trditev, da je meja sporna in ne zadošča navedba, da med parcelama ni mejnikov in da naj zato sodišče uredi mejo.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZOR člen 60, 61, 62, 63, 64, 65, 107, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 107. ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3.
pravica do odpravnine trajnega tehnološkega viška - odpoved - pisna oblika - napake volje
Pravici do odpravnine presežnemu delavcu, ki mu gre po samem zakonu, se delavec lahko odpove, vendar mora biti odpoved dana v pisni obliki. Delavec lahko tako izjavo izpodbija zaradi grožnje, bistvene zmote, prisile ali prevare v roku, določenem v 117. čl. ZOR. Pravica zahtevati razveljavitev sporazuma oz. dogovora preneha s pretekom enega leta od prenehanja napake volje (sile, zmote ali zvijače). Ta pravica preneha v vsakem primeru s pretekom treh let od dneva, ko je bil dogovor sklenjen.
Sodišče lahko oprosti stranko plačila takse le v primeru, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani.
Višina odškodnine za materialno škodo opreme, ki je ostala v lokalu in ki jo je tožena stranka uporabljala, ko je najela lokal, ustreza dejanski vrednosti opreme v tistem času.
izpodbijanje pravnih dejanj - objektivni element izpodbojnosti
Za vprašanje ali je prišlo do zmanjšanja stečajne mase ali ne je bistveno tudi, da tožena stranka ni mogla prekiniti dobave električne energije, ker je na tem gospodarskem področju monopolist. Zato je poslovni odnos, ki je potekal med stečajnim dolžnikom in toženo stranko v toliko poseben, ker je tožena stranka morala dobavljati električno energijo, saj ta ves čas priteka po električni žici in je tožena stranka za razliko od drugih dobaviteljev ni mogla prekiniti, ne da bi za to obstojali v splošnih pogojih predpisani pogoji. Glede na splošne pogoje pa tožena stranka, ne glede na to, da je dobila plačano električno energijo na podlagi v tem postopku izpodbijanih pravnih dejanj v zvezi s sklenjenimi pogodbami o asignaciji in cesiji, ne bi mogla ravnati tako, da bi odklonila tak način plačila. Plačila tožeče stranke toženi in neprekinjen tek dobavljene električne energije sta tako povezana, da je tudi glede na dvomesečen zamik pri plačilu energije šlo le za spremembo oblike premoženja pri stečajnem dolžniku. Tožeča stranka je dobivala električno energijo, tožene stranke pa je prejemala plačila zanjo.
Mesto Ljubljana za odkup stanovanja ni pasivno legitimirano, ker gre za stanovanje, katerega lastnik je po določbi 114. čl. SZ postala Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja Slovenije.
Taksni zavezanec sodišču ni predložil potrdila o plačilu dolgovane takse skladno s 1. odst. 30. člena v zvezi s 3. odst. 29. člena Zakona o sodnih taksah - ZST. Po navedeni določbi mora taksni zavezanec v takem primeru plačati kazensko takso v višini 10% dolžne takse, vendar ne več kot 250 točk. To v obravnavanem primeru znaša 708,75 SIT, kar ne presega vrednosti 75 točk, zaradi česar se po določbi 31. člena ZST ta taksa ne izterja.
Ker po Zakonu o zavodih zavod ni lastnik stanovanja, ni pasivno legitimiran za zahtevano sklenitev kupoprodajne pogodbe po pogoji stanovanjskega zakona.
Izjava o umiku tožbe je nepreklicna. Učinkuje od takrat, ko je podana, sklep sodišča je le deklaratorne narave. Dejstvo, da se je tožnik kasneje premislil, na zakonitost sklepa sodišča prve stopnje ne vpliva, saj umik velja od takrat, ko je podan.
Voljo živeti skupaj kot mož in žena morata imeti oba partnerja. Če jo ima samo eden, gre za neupoštevno mentalno rezervacijo. Po drugi strani pa je treba šteti, da se partnerja ne moreta odpovedati posledicam, ki jih določa zakon za zunajzakonsko skupnost, če sta živela v taki življenjski skupnosti.