Višina odškodnine za materialno škodo opreme, ki je ostala v lokalu in ki jo je tožena stranka uporabljala, ko je najela lokal, ustreza dejanski vrednosti opreme v tistem času.
Ni mogoče zavreči tožbe, če se naslovnik pisanja, z naslova, navedenega na pisanju ni odselil, temveč je le začasno odsoten. V takem primeru je treba uporabiti določbe o fikciji vročitve.
ZDR člen 105, 106, 105, 106. ZTPDR člen 80, 83, 83/1, 80, 83, 83/1. ZPP člen 350, 366, 350, 366.
procesna predpostavka - pravočasnost ugovora pri delodajalcu
V primeru molka organa pri delodajalcu v ugovornem postopku, so pogoji za sodno varstvo odvisni od pravočasnosti vložitve ugovora pri delodajalcu po določbi 80. čl. ZTPDR, pri čemer mora sodišče ugotoviti, kdaj je delavec izvedel, da mu je delovno razmerje prenehalo.
ZPP (1977) člen 332, 353, 353-2, 368, 332, 353, 353-2, 368. ZTPDR člen 70, 72, 70, 72. ZPP člen 499, 499/2, 499, 499/2. Kolektivna pogodba za cestno gospodarstvo člen 45, 45.
odškodninska odgovornost delavca - neopravičena odsotnost z dela - odškodninska odgovornost po kolektivni pogodbi
Po določbi 45. člena Kolektivne pogodbe za cestno gospodarstvo (Ur.
l. RS. št. 16/96), mora delavec v primeru neopravičenega izostanka z dela in neizvrševanja dela plačati delodajalcu odškodnino v višini enkratnega zneska povprečnega zaslužka delavca v preteklih treh mesecih, obračunano za število neopravičenih ur izostanka z dela, zato je sodišče utemeljeno naložilo delavcu plačilo odškodnine, ker je z dela neopravičeno izostal, pred tem pa je višino odškodnine ugotovil delodajalec v postopku po 72. členu ZTPDR.
ZPP (1977) člen 353, 368, 370, 353, 368, 370. ZDR člen 6, 6/3, 6, 6/3. ZTPDR člen 17, 17/1, 17/2, 17/5, 17, 17/1, 17/2, 17/5.
razporeditev delavcev - pogoj - delovna uspešnost
Delavca je mogoče zakonito razporediti iz enega delovnega mesta na drugo, če so podani pogoji po 1. in 2. odst. 17. člena ZTPDR (nujne potrebe dela, stopnja strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanje, zmožnosti), ne glede na to, ali je delavec uspešno opravljal delo na prejšnjem delovnem mestu ali ne.
Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, mora biti obrazložen. Zato, da je šteti ugovor kot utemeljen, pa ne zadošča zgolj predlaganje dokazov, temveč mora te dokaze dolžnik tudi priložiti ugovoru.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - izročitev stvari
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da bi moral upnik predlog za izvršbo oblikovati po določbi 214. člena ZIZ, ker naj bi šlo za izvršbo za izročitev določene stvari, ki je pri dolžniku. Vendar pa je upnik v pritožbi utemeljeno opozoril, da je po izvršilnem naslovu dolžnik dolžan storiti nekaj, česar namesto njega ne more storiti nihče drug (prim. 1. odst. 226. člena ZIZ). Le dolžnik namreč lahko vrne vozilo na kraj, določen v izvršilnem naslovu. Te njegove obveznosti ob dejstvu, da je dolžnik vozilo odpeljal neznano kam (kot je bilo to ugotovljeno v izvršilnem naslovu) namreč namesto dolžnika ne more izpolniti nihče drug.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 168/3, 168, 168/3.
oprostitev plačila sodne takse
Sodišče oprosti plačila sodnih taks le v primeru, če bi bila s plačilom taks občutno obremenjena sredstva, s katerimi se preživlja ali preživljajo njeni družinski člani.
Predlog za ureditev meja mora vsebovati trditev, da je meja sporna in ne zadošča navedba, da med parcelama ni mejnikov in da naj zato sodišče uredi mejo.
Ker po Zakonu o zavodih zavod ni lastnik stanovanja, ni pasivno legitimiran za zahtevano sklenitev kupoprodajne pogodbe po pogoji stanovanjskega zakona.
ZIZ člen 34, 34/3, 168, 168/1, 34, 34/3, 168, 168/1.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - izvršba na nepremičnine
Spričo določbe prvega odstavka 168. člena ZIZ je pomembno le, da je po zemljiškoknjižnih podatkih nepremičnina, na katero je bila z izpodbijanim sklepom dovoljena izvršba, dolžnikova lastnina. Zato je neupoštevno, če je med tem nekdo tretji pridobil od dolžnika pravni naslov za derivativno pridobitev lastninske pravice na isti stvari (primerjaj z določbami 170. člena ZIZ), pri čemer dolžnik za uveljavljanje ugovornega razloga, na katerega se sklicuje, spričo določb 64. člena ZIZ tudi sicer sploh ni legitimiran.
aktivna legitimacija - ugovor toženca - utemeljenost tožbenega zahtevka
Če tožena stranka zatrjuje, da s tožečo stranko ni bila v poslovnem razmerju, ugovarja aktivni legitimaciji tožeče stranke. Od obstoja legitimacije tožeče stranke je odvisna presoja (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka. Iz predložene pogodbe namreč ne izhaja, da bi bila na njeni podlagi tožeča stranka upravičena v svojem imenu nastopati pred sodiščem za plačilo vtoževanih zneskov. Sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo, da bi terjatev na kak način prešla na tožečo stranko.
Če se delavec po dopustu, ki ga je izrabil brez odobritve, vrne na delo, mu preneha delovno razmerje zaradi neupravičenega izostanka več kot pet dni na podlagi 5. točke 1. odstavka 100. člena ZDR, po dokončnosti sklepa direktorja.
Ker ne drži, da bi bil dolžnik sporno terjatev poravnal še pred vložitivjo izvršilnega predloga je odločitev prvostopnega sodišča pravilno oprta na določilo 1. odst. 154. čl., v zvezi s 1. odst. 158. čl. ZPP/99 in 15. čl. ZIZ, po katerem mora dolžnik upniku plačati njegove izvršilne stroške tudi takrat, ko dolžnik tekom postopka izpolni upnikovo terjatve.
Kadar tožeča stranka opredeli vrednost spora enotno za več nedenarnih tožbenih zahtevkov, glede pritožbe proti odločitvi glede enega od tožbenih zahtevkov pri odmeri takse ni mogoče upoštevati določbe 4. točke 25. člena ZST, temveč se taksa odmeri upoštevaje vrednost spora.
S sklenitvijo predpogodbe ne nastanejo obveznosti iz pogodbe, ki jo stranki šele nameravata skleniti, marveč zgolj obveznost za sklenitev te (glavne) pogodbe. Napake volje (in drugi razlogi izpodbojnosti), ki se nanašajo samo na glavno pogodbo, bi se lahko uveljavljale le kot razlog za izpodbijanje te pogodbe. Zato stranki ni mogoče odreči pravice, da v takem primeru odkloni že sklenitev glavne pogodbe, da torej izpodbojnost pogodbe, ki bi šele morala biti sklenjena, uveljavi že s tem, da odkloni njeno sklenitev.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik je v ugovoru sicer smiselno zatrjeval obstoj ugovornega razloga iz 4. točke 55. člena ZIZ. Vendar pa bi bil ugovorni razlog po navedeni določbi podan šele, če bi bila odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena, česar dolžnik niti ni zatrjeval. Zgolj vložitev zahteve za obnovo kazenskega postopka in revizije zoper sodbo višjega sodišča tako še ne predstavlja razloga, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 1. odst. 55. člena ZIZ.