Odločilno dejstvo za terjatev iz naslova zamudnih obresti je čas zamujene izpolnitve denarne obveznosti. To dejstvo mora tožnik zatrjevati in zanj predložiti ustrezne dokaze.
Obtožencu ni mogoče izreči pogojne obsodbe zaradi pravilne odločitve sodišča prve stopnje o izreku kazni zapora treh let saj je takšno obsodbo mogoče izreči le storilcu kaznivega dejanja kateremu sodišče za storjeno določi kazen do dveh let zapora ali denarno kazen.
Tudi direktor d.o.o. je lahko motilec, če je v imenu pravne osebe dal nalog za poseg v tujo posest. Motilec je laho tudi kot lastnik enoosebne gospodarske družbe.
domneva o umiku zasebne tožbe - izostanek zasebnega tožilca z glavne obravnave - pravilno vabljenje
Zakonsko domnevo po prvem odstavku 58. člena ZKP, po katerem se šteje, da je zasebni tožilec tožbo umaknil, je mogoče vzpostaviti le, če zasebni tožilec ne pride na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen. Slednjega zakonskega pogoja pa sodišče prve stopnje doslej ni ugotovilo z gotovostjo, zato bo moralo vprašanje, ali sta bila zasebna tožilca na glavno obravnavno pravilno vabljena, razčistiti v ponovljenem postopku in šele nato sprejeti bodisi sklep o ustavitvi postopka ali pa z njim nadaljevati.
ZPP (1977) člen 298, 331, 331/1, 298, 331, 331/1. ZOR člen 312, 312/1, 318, 318/1, 312, 312/1, 318, 318/1.
izpolnitev - pripoznava tožbenega zahtevka
Dolžnik plača tisto terjatev, ki jo po lastni izbiri v nakazilu nedvoumno označi, in tedaj, ko nakazilo prispe na upnikov račun pri organizaciji za plačilni promet. Priznanje dejstev s pridržki glede na celotni tožbeni zahtevek ni pripoznava le-tega. Zato sodišče pravilno procesno vodi postopek, če v zadevi ne izda brez nadaljnjega obravnavanja sodbe na podlagi pripoznave, pač pa opravi glavno obravnavo.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
priporni razlog
Ob okoliščinah, da je obdolženec tuji državljan, da ima delovno vizo le za določen čas in da v Sloveniji nima družine ali drugih sorodnikov, je zlasti glede na težo kaznivega dejanja, zaradi katerega je obdolženec v kazenskem postopku, zaključek sodišča prve stopnje o obstoju pripornega razloga begosumnosti pravilen.
V postopku izvršitve denarne kazni, ki je ni mogoče niti prisilno izterjati (6. odst. 38. čl. KZ) so brezpredmetne pritožbene navedbe, kolikor pritožnik z njimi izraža nestrinjanje s pravnomočno sodbo, ki je izvršljiva.
Za odložitev izvršbe mora dolžnik izkazati obstoj dveh predpostavk: upravičenega razloga, ki ga primeroma našteva 71. člen ZIZ v prvem odstavku ali posebno opravičenega razloga (drugi odstavek 71. člena ZIZ) ter verjeten obstoj nevarnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.
Če sodba v razlogih zaključi, da je dejanje obdolženca dokazano "s prepričljivimi izpovedbami prič" ne opredeli pa se do obdolženčevega zagovora, ki dejanje zanika, pomeni to bistveno kršitev, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
Enako kršitev naredi sodišče, če v krivdorek povzame opis iz zasebne tožbe za III. odst. 172. čl. KZ, ravnanje pa opredeli po I. odst., za takšno odločitev pa ne poda razlogov.
sodišče prve stopnje ni ob izrečeni pogojni obsodbi obdolžencu izreklo še varnostnega ukrepa odvzema predmetov, to je strelnega orožja, ki je predmet kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po 1. odstavku 310. člena KZ.
Zato je pritožbo državne tožilke, ki je predlagala izrek varnostnega ukrepa odvzema predmetov po čl. 69/1 KZ, utemeljena.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, da je obtoženi pri zavijanju v levo ob hitrosti 25 km/h zaprl pot nasproti vozečemu vozilu, ki je zapeljalo v križišče ob zeleni luči na semaforju.
Obtožencu je izrečena pravična kazenska sankcija, ki jo je sodišče dovolj utemeljilo.
Dejstvo, da se obdolženec "ne čuti krivega za omenjeno ravnanje, saj krivdo pripisuje kar oškodovancu" (domnevati je mogoče, da ima pritožnica s tem v mislih obdolženčevo zanikanje kaznivega dejanja), obdolžencu ne more biti v škodo (pa tudi ne v korist); kajti po Ustavi in zakonu obdolženec ni dolžan priznati krivde, zato bi sodišče kršilo obdolženčeva pravna jamstva v kazenskem postopku, če bi sledilo pritožbi državne tožilke in obdolženčevo zanikanje krivde upoštevalo kot obteževalno okoliščino.
Začetek stečajnega postopka je mogoče predlagati tako zaradi dalj časa trajajoče plačilne nesposobnosti dolžnika kot tudi zaradi njegove prezadolženosti. Navedena stečajna razloga nista kumulativna, kar pomeni, da je stečajni postopek nad dolžnikom mogoče opraviti tudi, če je podan samo eden od njiju.
ZIZ člen 9, 9/3, 9, 9/3. ZPP člen 132, 132/1, 133, 133/2, 132, 132/1, 133, 133/2.
ugovor
Ker je bil sklep o izvršbi najprej pomotoma vročen tretji osebi in ne dolžniku, je bil ugovor, ki je bil vložen v roku osmih dni od (pravilnega) prejema sklepa s strani dolžnika, pravočasen.
Po določbi 2. odst. 340. čl. ZKP sme senat s soglasjem strank odločiti, naj se zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče prebere, če priča ni navzoča in ne glede na to, ali je bila povabljena na glavno obravnavo ali ne. Ta določba ni kršena, če je bilo soglasje strank dano izrecno, kot tudi v primeru, če je na takšno soglasje mogoče zanesljivo sklepati zgolj na podlagi konkludentnih ravnanj strank.
Ne glede na okoliščine, ki so vplivale na to, da kaznivo dejanje velike tatvine ni bilo dokončano, ni razlogov, da sodišče obtoženčev nedokončan poskus kaznivega dejanja, zaradi katerega ni nastala nobena škoda, ne bi obravnavalo mileje kot dokončano kaznivo dejanje.
ZDPra člen 7, 7/1, 16, 16/1, 7, 7/1, 16, 16/1. ZPP člen 162, 162.
stroški postopka - stroški
Stroški zastopanja Državnega pravobranilstva se v postopkih pred sodišči in upavnimi organi obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah. Če Državno pravbranilstvo ni stranka, temveč le zastopnik stranke v postopku, se zanj ne uporablja določba 162. člena ZPP.
Vlagatelj je bil pozvan s strani sodišča, da naj dopolni nepopolno vlogo. V določenem roku je vlagatelj odgovoril sodišču in priložil "kazensko zasebno tožbo", v kateri so bili navedeni vsi podatki, ki jih je od vlagatelja zahtevalo sodišče prve stopnje. Kljub temu pa je vlogo - obtožni predlog zavrglo, ker naj ne bi bila sposobna za obravnavanje. Sodišče druge stopnje je zato, ker je obdolženec v svojem dopisu priložil "kazensko zasebno tožbo", kjer je naveden točen opis kaznivega dejanja, izpodbijani sklep o zavrženju razveljavilo in je zadevo poslalo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.