ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
Dolžnik zatrjuje tim. negativno dejstvo, za katerega, glede na to, da je dokazno breme izročitve (dobave) blaga na strani upnika, ne more predložiti dokazov. Ustrezne dokaze (listine) v takih primerih pribavi pravdno sodišče, kar pomeni, da je tak ugovor treba šteti za obrazložen in postopati po 2. odst. 62. člena ZIZ.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, da je obtoženi pri zavijanju v levo ob hitrosti 25 km/h zaprl pot nasproti vozečemu vozilu, ki je zapeljalo v križišče ob zeleni luči na semaforju.
Obtožencu je izrečena pravična kazenska sankcija, ki jo je sodišče dovolj utemeljilo.
Po telefonu izrečena grožnja z ubojem oškodovancu je lahko takšna, da je zmožna objektivno in ne glede na oškodovančev poklic policista pri njem vzbuditi občutek ogroženosti.
ZIZ člen 9, 9/3, 9, 9/3. ZPP člen 132, 132/1, 133, 133/2, 132, 132/1, 133, 133/2.
ugovor
Ker je bil sklep o izvršbi najprej pomotoma vročen tretji osebi in ne dolžniku, je bil ugovor, ki je bil vložen v roku osmih dni od (pravilnega) prejema sklepa s strani dolžnika, pravočasen.
nasprotje med razlogi in izrekom sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Ni podano nasprotje med izrekom in razlogi sodbe (11. točka 1. odst.
371. člena ZKP), če je sodišče v izreku obdolženca oprostilo obtožbe po 1. točki 358. člena ZKP, v obrazložitvi pa se je oprlo na 3. točko cit. določbe, ker je ugotovilo, da ni dokazano, da je obdolženec storil dejanje, katerega je obtožen. Navedena kršitev je podana le takrat, kadar gre za nasprotje glede dejanskih, ne pa pravnih vprašanj. Glede na določbo 9. odst. 364. člena ZKP sodišče v izreku niti ni bilo dolžno navesti razlogov za oprostitev, pač pa le v obrazložitvi sodbe.
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba. V dvomu je vsak dokazni predlog obrambe v korist obdolženca in ga sodišče mora izvesti, razen če je očitno oziroma če ni izkazana verjetnost, da bo s predlaganim dokazom mogoče ugotoviti, ali izključiti obstoj dejstev, pomembnih za razsojo.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
priporni razlog
Ob okoliščinah, da je obdolženec tuji državljan, da ima delovno vizo le za določen čas in da v Sloveniji nima družine ali drugih sorodnikov, je zlasti glede na težo kaznivega dejanja, zaradi katerega je obdolženec v kazenskem postopku, zaključek sodišča prve stopnje o obstoju pripornega razloga begosumnosti pravilen.
Ker se zamudne obresti obračunavajo na konformni način (torej z obrestovanjem obresti), upnik po delnem umiku predloga za izvršbo pravilno obračunava novo glavnico s pripisovanjem neplačanih obresti in od take (skupne) glavnice zahteva zakonske zamudne obresti (do plačila).
domneva o umiku zasebne tožbe - izostanek zasebnega tožilca z glavne obravnave - pravilno vabljenje
Zakonsko domnevo po prvem odstavku 58. člena ZKP, po katerem se šteje, da je zasebni tožilec tožbo umaknil, je mogoče vzpostaviti le, če zasebni tožilec ne pride na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen. Slednjega zakonskega pogoja pa sodišče prve stopnje doslej ni ugotovilo z gotovostjo, zato bo moralo vprašanje, ali sta bila zasebna tožilca na glavno obravnavno pravilno vabljena, razčistiti v ponovljenem postopku in šele nato sprejeti bodisi sklep o ustavitvi postopka ali pa z njim nadaljevati.
Za odložitev izvršbe mora dolžnik izkazati obstoj dveh predpostavk: upravičenega razloga, ki ga primeroma našteva 71. člen ZIZ v prvem odstavku ali posebno opravičenega razloga (drugi odstavek 71. člena ZIZ) ter verjeten obstoj nevarnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.
Obtožencu ni mogoče izreči pogojne obsodbe zaradi pravilne odločitve sodišča prve stopnje o izreku kazni zapora treh let saj je takšno obsodbo mogoče izreči le storilcu kaznivega dejanja kateremu sodišče za storjeno določi kazen do dveh let zapora ali denarno kazen.
Tudi direktor d.o.o. je lahko motilec, če je v imenu pravne osebe dal nalog za poseg v tujo posest. Motilec je laho tudi kot lastnik enoosebne gospodarske družbe.
pogojna obsodba - pogojna obsodba - izdaja nekritega čeka
Glede na dolgo obdobje, v katerem obtoženec do sedaj ni povrnil oškodovani banki še ničesar pa bo, na kar pravilno opozarja pritožnica, prognoza njegovega bodočega pozitivnega vedenja utrjena le z naložitvijo še dodatnega pogoja v okviru pogojne obsodbe, torej plačila banki dosojenega premoženjskopravnega zahtevka.
Odločilno dejstvo za terjatev iz naslova zamudnih obresti je čas zamujene izpolnitve denarne obveznosti. To dejstvo mora tožnik zatrjevati in zanj predložiti ustrezne dokaze.
Dejstvo, da se obdolženec "ne čuti krivega za omenjeno ravnanje, saj krivdo pripisuje kar oškodovancu" (domnevati je mogoče, da ima pritožnica s tem v mislih obdolženčevo zanikanje kaznivega dejanja), obdolžencu ne more biti v škodo (pa tudi ne v korist); kajti po Ustavi in zakonu obdolženec ni dolžan priznati krivde, zato bi sodišče kršilo obdolženčeva pravna jamstva v kazenskem postopku, če bi sledilo pritožbi državne tožilke in obdolženčevo zanikanje krivde upoštevalo kot obteževalno okoliščino.
Začetek stečajnega postopka je mogoče predlagati tako zaradi dalj časa trajajoče plačilne nesposobnosti dolžnika kot tudi zaradi njegove prezadolženosti. Navedena stečajna razloga nista kumulativna, kar pomeni, da je stečajni postopek nad dolžnikom mogoče opraviti tudi, če je podan samo eden od njiju.
Sodišče prve stopnje je tako nepravilno ocenilo, da je za kaznivo dejanje goljufije po 1. odst. 217. čl. KZ po spremenjeni obtožbi, glede na čas od storitve kaznivega dejanja (16.12.1995 do 13.1.1996) pa do glavne obravnave dne 15.6.1999, nastopilo zastaranje kazenskega pregona, ker da v smeri v spremenjeni obtožbi opisanega kaznivega dejanja goljufije ni bilo storjeno nobeno procesno dejanje za pregon storilca. Zato se je strinjati s pritožnico, da je ob ugotovitvi, da gre za isti historični dogodek prvotni kazenski postopek za kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka pretrgal tudi zastaralni rok treh let, ki ga zakon predpisuje za zastaranje kazenskega pregona za kaznivo dejanje goljufije po 1. odst. 217. čl. KZ. Že vložitev obtožnice dne 22.12.1998, za kaznivo dejanje, ki je bilo dokončano dne 13.1.1996 je tisto procesno dejanje, ki je pretrgalo tek zastaranja kazenskega pregona tudi za kaznivo dejanje goljufije po 1. odst. 217. čl. KZ.