Predlog za obnovo postopka po 1. točki in 10. točki 1. odst. 396. člena ZPP, ki ni bil vložen v 30 dneh, od kar je stranka zvedela za razloge in dokaza na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, je vložen prepozno.
Storilcu "zavarovalniške" goljufije bi bilo namreč moč očitati naklep le do višine pričakovane zavarovalnine, ki bi jo zavarovalnica zavarovancu plačala na podlagi pogodbe o kasko zavarovanju in torej po kriterijih, ki jih priznava zavarovalnica.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor dolžnika
V ugovoru zatrjevana dejstva o slabem premoženjskem stanju dolžnikov bi bila lahko pravno upoštevana (ob izpolnjenih ostalih pogojih) le za odločitev o predlogu za odlog izvršbe. Ta dejstva je sodišče prve stopnje v okviru zavrnitve predloga dolžnikov za odlog izvršbe tudi že obravnavalo. Ne predstavljajo pa te navedbe nobenega od ugovornih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo in ki jih primeroma našteva 1. odstavek 55. člena ZIZ, saj se ne nanašajo na pravilnost in utemeljenost izdanega sklepa o izvršbi.
vračunanje daril v dedni delež (kolacija) - nujni delež - prikrajšanje - oporoka
Ker so nujni dediči zakoniti dediči pride tudi v primeru nujnega dedovanja do vračunavanja daril in volil. Če je zapustnik z delom premoženja razpolagal, bodisi z darili, bodisi z oporoko, lahko prikrajšani nujni dediči po zapustnikovi smrti zahtevajo, da se sodedičem dana darila vračunajo.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - nepopolna vloga
Če iz verodostojne listine ni razvidna zapadlost terjatve, upnik pa te ne zatrjuje niti s pisno vlogo, je predlog za izvršbo neutemeljen in ne nepopoln.
Odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi posega v osebnostne pravice se ne prizna za kakršnokoli prizadetost dobrin oz. čustev, tako tudi ne za prekinjeni dopust. V zvezi z odmero odškodnine je treba upoštevati tudi dejstvo, da je tožena stranka takoj objavila v svojem časopisu opravilo oz. preklic članka, s katerim je bila storjena kršitev, kar je zagotovo bistveno zmanjšalo obseg tožniku prizadejane negmotne škode.
Plačilo takse je po določbi 4. odst. 180. člena ZPP/99 procesna predpostavka za odločanje sodišča. Po navedeni določbi se tako domneva, da je bila tožba umaknjena, če taksa niti v naknadnem roku ni bila plačana, česar pa v konkretnem primeru ni mogoče zaključiti. Pritožbi je namreč tožeča stranka predložila dokazilo o tem, da je dolgovano takso plačala peti dan od prejema opomina.
ZPPSL člen 90, 90/3, 92, 92/3, 90, 90/3, 92, 92/3.
pravni interes
Čeprav torej upnik ob predlogu izkaže, da je upravičeni predlagatelj stečajnega postopka nad dolžnikom (3. odst. 90. čl. ZPPSL), to samo zase še ne pomeni, da ima pravni interes za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Če je presoja o tem odvisna od utemeljenosti dolžnikovega pobotnega ugovora, je odločitev o tem prejudicialna za presojo o upnikovem pravnem interesu za začetek stečajnega postopka.
ZST člen 4, 4/2, 4/2-1, 14, 14/1, 4, 4/2, 4/2-1, 14, 14/1. ZPP člen 180, 180/1, 180, 180/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - vložitev nove tožbe - oprostitev plačila sodne takse
Dolžnost tožeče stranke je bila, da že ob vložitvi tožbe določno navede zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev ter tudi predlog za oprostitev sodnih taks, če je želela, da učinkuje tudi za tožbo. Njeno sklicevanje, da ji vrednost spornega predmeta ni bila znana, je zato neupoštevno, predvsem pa ne more vplivati na začetek učinkovanja sklepa o oprostitvi sodnih taks, ki je zakonsko vezan na dan vložitve predloga za oprostitev.
Ravnanje tožnice, s katerim je očitno odobrila ravnanje toženke, izključuje protipravnost oz. samovoljnost toženkinega "posega" in s tem motenje tožničine posesti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo izpovedbe priče v kazenskem postopku kot prepričljive. Sklicevanje pritožnika na neskladje med njeno izjavo, dano v predhodnem postopku (ki je bila za obdolženca še bolj obremenjujoča) in v kazenskem postopku, nima teže, ker je sodba oprta na njeno skladno pričevanje v kazenskem postopku.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 453, 339, 339/2, 339/2-8, 453.
spor majhne vrednosti - pisna oblika
V sporu majhne vrednosti sodišče res ni dolžno upoštevati novih dejstev in dokazov, ki so jih pravdne stranke navajale na naroku za glavna obravnavo. Ker pa je sodišče prve stopnje prezrlo, da je tožena stranka ugovor pasivne legitimacije podala že v ugovoru zoper sklep o izvržbi na podlagi verodostojne listine, tožencu s tem ni bila dana možnost obravnavanja njegovega ugovora pred sodiščem.
Vse navedbe toženke v pritožbi o tem, zakaj ni dolžna plačati tožeči stranki prisojenih stroškov upravljanja za stanovanje, so zgolj pojasnjevanje dejanskega stanja.
Knjigovodske listine, ki bi dokazovale obstoj terjatve v še spornem znesku 2,862.868,40 SIT, je bila dolžna skladno z 219. čl. in 1. odst. 299. čl. ZPP preskrbeti tožeča stranka. Šele po predložitvi teh dokazov bi jih tožena stranka lahko tudi opredeljeno izpodbijala z nasprotnimi trditvami in dokazi in šele tedaj bi sodišče lahko presodilo, ali je za razjasnitev kakšnega odločilnega dejstva potrebno strokovno znanje izvedenca, s katerim sodišče ne razpolaga (primerjaj 250. čl. ZPP). Prevalitev zbiranja dokaznega gradiva na izvedenca v določilih ZPP namreč nima nikakršne podlage. Za presojo pravno relevantnih dejstev na podlagi trditev obeh pravdnih strank in predloženih dokazov pa posebno strokovno znanje izvedenca finančne stroke ni bilo potrebno.
denacionalizacija - status zemljišča - stavbno zemljišče
Zemljišča, ki so bila podržavljena kot kmetijska, sprememba njihove namembnosti pa v pravilniku ali v nacionalizacijskem predpisu ni bila predvidena, ne predstavljajo posebne kategorije stavbnih zemljišč.
Po telefonu izrečena grožnja z ubojem oškodovancu je lahko takšna, da je zmožna objektivno in ne glede na oškodovančev poklic policista pri njem vzbuditi občutek ogroženosti.
Za opredelitev kvalifikatorne okoliščine, da je bil obtoženec član združbe za izvrševanje kaznivih dejanj (3. odst. 311. čl. KZ) ni odločilno, kako pomemben član združbe je bil, ali je šlo zgolj za obtoženčevo enkratno udeležbo in ali je obtoženec poznal člane združbe. Ta zakonski znak kaznivega dejanja konstituirajo okoliščine, da je pri spravljanju ljudi čez mejo sodelovalo več oseb (najmanj 3), da so bile njihove vloge vnaprej dogovorjene in porazdeljene in da je skupino povezoval skupni namen izvrševanja takšnih kaznivih dejanj, kar vse izpovedbe prič v konkretnem primeru prepričljivo potrjujejo.