Stanovanjski zakon res kot najemodajalca pozna le lastnika stanovanja, vendar s tem ne derogira splošnih pravil obligacijskega prava. Po prenehanju najemne pogodbe, sklenjene za določen čas, lahko najemodajalec zahteva od najemnika, naj mu vrne stanovanje, ta pa se ne more braniti, češ da najemodajalec ni lastnik.
Dolžnik lahko predlaga ustavitev izvršbe na podlagi izdane začasne odredbe, če so se po njeni izdaji okoliščine spremenile. Ne more pa predlagati iz tega razloga ustavitev izvršbe zato, ker meni, da je bila začasna odredba neutemeljeno izdana.
Ker je tožeča stranka sodno takso za tožbo plačala v določenem roku, dokazilo o plačilu pa priložila pritožbi, niso izpolnjeni pogoji za domnevo umika tožbe.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 453, 339, 339/2, 339/2-8, 453.
spor majhne vrednosti - pisna oblika
V sporu majhne vrednosti sodišče res ni dolžno upoštevati novih dejstev in dokazov, ki so jih pravdne stranke navajale na naroku za glavna obravnavo. Ker pa je sodišče prve stopnje prezrlo, da je tožena stranka ugovor pasivne legitimacije podala že v ugovoru zoper sklep o izvržbi na podlagi verodostojne listine, tožencu s tem ni bila dana možnost obravnavanja njegovega ugovora pred sodiščem.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20622
KZ člen 217, 217/2, 217, 217/2. ZKP člen 169, 169/1, 169, 169/1.
goljufija - utemeljen sum - uvedba preiskave
Iz izjav oškodovancev danih delavcem policije v predkazenskem postopku ne izhaja, s čim naj bi ju obdolženca spravila v zmoto, da sta jima posodila denar. Iz njunih izjav izhaja le, da sta si obdolženca denar od njiju izposodila za gradnjo gostinskega objekta.
Pri tem pa tudi iz zagovora obdolžencev izhaja, da sta denar porabila za gradnjo gostinskega objekta v R... Kazenski ovadbi ni priložen noben dokaz, ki bi obstoj te okoliščine izpodbijal in tudi iz opisa obdolžencema očitanih kaznivih dejanj v zahtevi za preiskavo, ne izhaja, da naj bi bile navedbe obdolžencev o gradnji gostinskega lokala lažne. Glede na navedeno je pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da je le obljuba o vračilu denarja (ki je del vsake posojilne pogodbe) oziroma obljuba obdolžencev, da bosta denar vrnila (kar je tudi del sklenjenih posojilnih pogodb) in sodno overjeno potrdilo o posojilu zneska z dne 10.9.1991, le premalo za zaključek o utemeljenosti suma za kaznivo dejanje goljufije.
Storilcu "zavarovalniške" goljufije bi bilo namreč moč očitati naklep le do višine pričakovane zavarovalnine, ki bi jo zavarovalnica zavarovancu plačala na podlagi pogodbe o kasko zavarovanju in torej po kriterijih, ki jih priznava zavarovalnica.
ZPP člen 343, 343/3, 365, 365-1, 343, 343/3, 365, 365-1. ZIZ člen 15, 15.
dovoljenost pritožbe
Zoper sklep, s katerim je sodišče po tem, ko je upnik predlog za izvršbo delno umaknil, izvršbo v enakem obsegu ustavilo, dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo.
postopek za delitev solastne stvari in premoženja - delitev solastne nepremičnine
Če sodišče odloča o delitvi solastne nepremičnine, mora upoštevati tudi ustrezne določbe Zakona o nepravdnem postopku, ki urejajo postopek za ureditev mej. Če je nepravdno sodišče zgolj preračunalo solastniške deleže v hektarje, potem ni odločbe o delitvi stvari, ki bi postala pravnomočna, čeprav so ti podatki navedeni v izreku
ZZZDR člen 56, 56/1, 132, 132/5, 56, 56/1, 132, 132/5.
terjatev
Tožnik s tožbo ne more zahtevati nedopustnosti izvršbe za preživninsko terjatev. V primeru, da se izpolnjeni pogoji za ukinitev preživnine mora tožnik vložiti tožbo na ukinitev preživnine.
O odločilnih dejstvih je nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijane odločbe o vsebini listine, in samo listino, zato je ni mogoče preizkusiti.
izvajanje dokazov - zaslišanje strank - osebna vročitev - vabilo na glavno obravnavo - bistvena kršitev določb postopka
Kadar je sodišče zaslišalo le eno stranko, druga stranka pa na narok za glavno obravnavo na katerem se je izvedel dokaz z zaslišanjem strank ni bila vabljena osebno, da naj se zasliši, pa to kršitev v pritožbi uveljavlja, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Izdatek v zvezi z zastopanjem je tudi obveznost plačila davka na dodano vrednost, ki znaša 19%. Zato je sodišče pri odločanju, katere stroške mora stranki, ki je v pravdi upravičena do povrnitve le-teh, nasprotna stranka povrniti, dolžno upoštevati tudi odvetnikovo obveznost plačila davka na dodano vrednost - in to od tistih stroškov odvetniškega zastopanja, ki se priznajo odvetniku po prvem odstavku 155. člena ZPP.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZPP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
pravdni postopek - raba - pritožbeni postopek - vsebina pritožbe - novi dokazi
Kadar je sodišče prve stopnje izdalo sodbo pred uveljavitvijo novega ZPP, odloča pritožbeno sodišče po določbah ZPP/77. V tem primeru pa lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze.
Vlagatelj je bil pozvan s strani sodišča, da naj dopolni nepopolno vlogo. V določenem roku je vlagatelj odgovoril sodišču in priložil "kazensko zasebno tožbo", v kateri so bili navedeni vsi podatki, ki jih je od vlagatelja zahtevalo sodišče prve stopnje. Kljub temu pa je vlogo - obtožni predlog zavrglo, ker naj ne bi bila sposobna za obravnavanje. Sodišče druge stopnje je zato, ker je obdolženec v svojem dopisu priložil "kazensko zasebno tožbo", kjer je naveden točen opis kaznivega dejanja, izpodbijani sklep o zavrženju razveljavilo in je zadevo poslalo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
ZDPra člen 7, 7/1, 16, 16/1, 7, 7/1, 16, 16/1. ZPP člen 162, 162.
stroški postopka - stroški
Stroški zastopanja Državnega pravobranilstva se v postopkih pred sodišči in upavnimi organi obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah. Če Državno pravbranilstvo ni stranka, temveč le zastopnik stranke v postopku, se zanj ne uporablja določba 162. člena ZPP.
Dejstvo, da se obdolženec "ne čuti krivega za omenjeno ravnanje, saj krivdo pripisuje kar oškodovancu" (domnevati je mogoče, da ima pritožnica s tem v mislih obdolženčevo zanikanje kaznivega dejanja), obdolžencu ne more biti v škodo (pa tudi ne v korist); kajti po Ustavi in zakonu obdolženec ni dolžan priznati krivde, zato bi sodišče kršilo obdolženčeva pravna jamstva v kazenskem postopku, če bi sledilo pritožbi državne tožilke in obdolženčevo zanikanje krivde upoštevalo kot obteževalno okoliščino.