spor o pristojnosti - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
V tej fazi postopka se Okrožno sodišče v Kranju po uradni dolžnosti ne more več izreči za stvarno nepristojno, saj bi to, glede na določilo 2. odst. 19. člena ZPP, lahko storilo najkasneje ob predhodnem preizkusu predloga za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora.
Dolžnik v zvezi z izterjevanim računom št. 65/98 in 28/99 v ugovoru smiselno zatrjuje, da upnik svoje obveznosti ni opravil v skladu z dogovorom. S tem je navedel dejstvo, ki bi, če bi se izkazalo za resnično, lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka. Zato je dolžnikov ugovor v tem delu moč šteti za obrazložen. Dolžnik je v ugovoru navedel tudi, da so mu bili stroji po računu 24/99 pripeljani na njegove stroške "na konsignacijsko prodajo". Glede na to, da dolžnik zatrjuje obstoj konsignacijskega razmerja in priznava upnikovo terjatev do višine 150.000,00 SIT, bo moral upnik v pravdnem postopku dokazati, da račun št. 24/99 temelji na drugačnem dogovoru oz. realizaciji konsignacijske prodaje, kot jo zatrjuje dolžnik.
Stanovanjski zakon res kot najemodajalca pozna le lastnika stanovanja, vendar s tem ne derogira splošnih pravil obligacijskega prava. Po prenehanju najemne pogodbe, sklenjene za določen čas, lahko najemodajalec zahteva od najemnika, naj mu vrne stanovanje, ta pa se ne more braniti, češ da najemodajalec ni lastnik.
Dolžnik lahko predlaga ustavitev izvršbe na podlagi izdane začasne odredbe, če so se po njeni izdaji okoliščine spremenile. Ne more pa predlagati iz tega razloga ustavitev izvršbe zato, ker meni, da je bila začasna odredba neutemeljeno izdana.
Ker je tožeča stranka sodno takso za tožbo plačala v določenem roku, dokazilo o plačilu pa priložila pritožbi, niso izpolnjeni pogoji za domnevo umika tožbe.
ZTLR člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZOR člen 210, 210/1, 210, 210/1.
neupravičena obogatitev - uporaba stvari
Če toženec kot solastnik solastno stvar izključno uporablja in preprečuje tožniku uporabo solastne stvari, tožnik ne more zahtevati odškodnine v višini zakupnine, saj solastnega nerazdeljenega deleža ne more dati v zakup. V takem primeru gre za neupravičeno obogatitev.
Upnikova vloga je že ob vložitvi vsebovala vse kar mora v skladu s 1. odst. 40. člena ZIZ vsebovati predlog za izvršbo. Ponoven poziv upniku, da vlogo popravi (sklep z dne 03.06.1999) je bil zato nepotreben in sodišče prve stopnje upravičenega razloga za uporabo posledic, ki jih predvideva 4. odst. 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, ni imelo.
Tožnik mora ob umiku izrecno zatrjevati, da ga vlaga zato, ker je nasprotnik izpolnil zahtevek, če hoče uspešno terjati povrnitev svojih stroškov. Trditev, da je bila vložitev tožbe potrebna, ne zadošča.
Sodišče je dolžno na narok za zapuščinsko obravnavo vabiti vse "prizadete osebe", torej tudi oporočno dedinjo iz prejšnje oporoke, ki jo je zapustnica s kasnejšo oporoko razveljavila, kajti oporočna dedinja iz prejšnje oporoke ima pravni interes, da se kasnejša oporoka razveljavi, zato ji je treba dati v zapuščinskem postopku možnost, da se izjavi o veljavnosti kasnejše oporoke (pa tudi prejšnje).
O ugovoru nedopustnosti izvršbe na posameznih stvareh, na katerih je bila dovoljena izvršba, mora odločiti sodišče ne glede na to, ali je rubež teh stvari že opravljen ali ne.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba - krajevna skupnost
Obdolženec kot tajnik Sveta krajevne skupnosti ob izkopu gradbene jame za postavitev luči javne razsvetljave ni mogel delovati v tem svojstvu, saj tudi glede na opis njegovih del in nalog na kraju dogodka ni imel nikakršnih pristojnosti ter zato ni mogel ravnati v svojstvu odgovorne osebe, s tem pa tudi ni mogel biti storilec kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. odstavku 261. člena KZ.
Ker je sam sodeloval v prepiru ob izkopu gradbene jame in ob predhodnem opozorilu nato zvočno posnel na diktafon izjavo prizadete, tudi ni mogel biti storilec kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po členu 148 KZ, saj v opisu dejanja manjka bistveni element - prisluškovanje ali snemanje izjave ali pogovora, ki mu nista namenjena. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je obtožni predlog državnega tožilca zavrglo ter je zato pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Sodba na podlagi pripoznave se po določbi tretjega odst. 353. čl. ZPP/77 lahko izpodbija le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.
ZPPSL člen 90, 90/3, 92, 92/3, 90, 90/3, 92, 92/3.
pravni interes
Čeprav torej upnik ob predlogu izkaže, da je upravičeni predlagatelj stečajnega postopka nad dolžnikom (3. odst. 90. čl. ZPPSL), to samo zase še ne pomeni, da ima pravni interes za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Če je presoja o tem odvisna od utemeljenosti dolžnikovega pobotnega ugovora, je odločitev o tem prejudicialna za presojo o upnikovem pravnem interesu za začetek stečajnega postopka.
ZPP (1977) člen 223, 223. ZOR člen 173, 177, 177/2, 200, 200/1, 173, 177, 177/2, 200, 200/1.
negmotna škoda - gmotna škoda - denarna odškodnina - nevarna dejavnost - nevarna stvar - prosti preudarek
Tožnik po nezgodi 15 mesecev ni mogel delati oziroma najti zaposlitve. V času ko je prišlo do poškodbe, res ni bil redno zaposlen, vendar pa je tudi takrat praktično ves čas delal, bodisi preko javnih del bodisi je sam iskal delo pri tožencu. Takoj ko je po poškodbi toliko okreval, da je lahko začel ponovno delati, je iskal primerno zaposlitev in delal priložnostno, nato pogodbeno pri različnih delodajalcih: pri zadnjem pa je še vedno redno zaposlen za določen čas. Tožnik bi tudi v obdobju, ko zaradi poškodbe ni mogel delati gotovo delal in je bil zato prikrajšan pri dohodkih. Kakšen odhodek bi imel v spornem obdobju pa se ne da ugotoviti, saj je tožnik iskal priložnostna dela in veliko menjaval zaposlitve. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o višini materialne škode v skladu z določbo 223. člena ZPP (1977) po prostem preudarku.
Iz posojilne pogodbe je posojilojemalec dolžan vrniti enak znesek denarja, kot ga je prejel. Vkolikor vtoževani znesek le-tega presega, mora sodišče ugotavljati, kaj ta presežek predstavlja, še posebej če posojilojemalec zatrjuje, da gre za oderuške obresti.
Ne glede na to, da ne gre za listino, ki naj bi jo predlagatelj priložil predlogu za taksno oprostitev (ni zadnja odločba o dohodnini), pa je moč pritrditi pritožbenim navedbam, da predložena odločba Centra za socialno delo o dodelitvi denarnega dodatka dovolj jasno prikazuje upnikovo slabo premoženjsko stanje.
motenje posesti - pravni interes za vložitev tožbe
Pojma ekonomski interes ZTLR pri motenju posesti ne pozna. Uvedla ga je sodna praksa za preprečevanje zlorabe tega pravnega instituta. Kadar za tako zlorabo ne gre, je ekonomski interes podan, s tem pa tudi pravni interes za vložitev tožbe.
ZPP (1977) člen 298, 331, 331/1, 298, 331, 331/1. ZOR člen 312, 312/1, 318, 318/1, 312, 312/1, 318, 318/1.
izpolnitev - pripoznava tožbenega zahtevka
Dolžnik plača tisto terjatev, ki jo po lastni izbiri v nakazilu nedvoumno označi, in tedaj, ko nakazilo prispe na upnikov račun pri organizaciji za plačilni promet. Priznanje dejstev s pridržki glede na celotni tožbeni zahtevek ni pripoznava le-tega. Zato sodišče pravilno procesno vodi postopek, če v zadevi ne izda brez nadaljnjega obravnavanja sodbe na podlagi pripoznave, pač pa opravi glavno obravnavo.
Ker se zamudne obresti obračunavajo na konformni način (torej z obrestovanjem obresti), upnik po delnem umiku predloga za izvršbo pravilno obračunava novo glavnico s pripisovanjem neplačanih obresti in od take (skupne) glavnice zahteva zakonske zamudne obresti (do plačila).
domneva o umiku zasebne tožbe - izostanek zasebnega tožilca z glavne obravnave - pravilno vabljenje
Zakonsko domnevo po prvem odstavku 58. člena ZKP, po katerem se šteje, da je zasebni tožilec tožbo umaknil, je mogoče vzpostaviti le, če zasebni tožilec ne pride na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen. Slednjega zakonskega pogoja pa sodišče prve stopnje doslej ni ugotovilo z gotovostjo, zato bo moralo vprašanje, ali sta bila zasebna tožilca na glavno obravnavno pravilno vabljena, razčistiti v ponovljenem postopku in šele nato sprejeti bodisi sklep o ustavitvi postopka ali pa z njim nadaljevati.