Če upnik v ugovoru ne navede pravno pomembnih dejstev, ki preprečujejo izvršbo in zanje ne predlaga dokazov, je njegov ugovor neobrazložen in ni potrebno postopati po 57. čl. ZIZ.
ZPP člen 343, 343/3, 365, 365-1, 343, 343/3, 365, 365-1. ZIZ člen 15, 15.
dovoljenost pritožbe
Zoper sklep, s katerim je sodišče po tem, ko je upnik predlog za izvršbo delno umaknil, izvršbo v enakem obsegu ustavilo, dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20622
KZ člen 217, 217/2, 217, 217/2. ZKP člen 169, 169/1, 169, 169/1.
goljufija - utemeljen sum - uvedba preiskave
Iz izjav oškodovancev danih delavcem policije v predkazenskem postopku ne izhaja, s čim naj bi ju obdolženca spravila v zmoto, da sta jima posodila denar. Iz njunih izjav izhaja le, da sta si obdolženca denar od njiju izposodila za gradnjo gostinskega objekta.
Pri tem pa tudi iz zagovora obdolžencev izhaja, da sta denar porabila za gradnjo gostinskega objekta v R... Kazenski ovadbi ni priložen noben dokaz, ki bi obstoj te okoliščine izpodbijal in tudi iz opisa obdolžencema očitanih kaznivih dejanj v zahtevi za preiskavo, ne izhaja, da naj bi bile navedbe obdolžencev o gradnji gostinskega lokala lažne. Glede na navedeno je pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da je le obljuba o vračilu denarja (ki je del vsake posojilne pogodbe) oziroma obljuba obdolžencev, da bosta denar vrnila (kar je tudi del sklenjenih posojilnih pogodb) in sodno overjeno potrdilo o posojilu zneska z dne 10.9.1991, le premalo za zaključek o utemeljenosti suma za kaznivo dejanje goljufije.
Dolžnik lahko predlaga ustavitev izvršbe na podlagi izdane začasne odredbe, če so se po njeni izdaji okoliščine spremenile. Ne more pa predlagati iz tega razloga ustavitev izvršbe zato, ker meni, da je bila začasna odredba neutemeljeno izdana.
Ker je tožeča stranka sodno takso za tožbo plačala v določenem roku, dokazilo o plačilu pa priložila pritožbi, niso izpolnjeni pogoji za domnevo umika tožbe.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL43008
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
Terjatev na ugotovitev deleža in obsega skupnega premoženja, drugačnega od tistega, ki je bil že ugotovljen s pravno veljavno sklenjenim sporazumom med zakoncema, za izpodbijanje katerega zaradi napak volje so že potekli vsi prekluzivni roki iz 117. člena ZOR, ni verjetno izkazana v pomenu določbe prvega odstavka 272. člena ZIZ.
ZPP (1977) člen 223, 223. ZOR člen 173, 177, 177/2, 200, 200/1, 173, 177, 177/2, 200, 200/1.
negmotna škoda - gmotna škoda - denarna odškodnina - nevarna dejavnost - nevarna stvar - prosti preudarek
Tožnik po nezgodi 15 mesecev ni mogel delati oziroma najti zaposlitve. V času ko je prišlo do poškodbe, res ni bil redno zaposlen, vendar pa je tudi takrat praktično ves čas delal, bodisi preko javnih del bodisi je sam iskal delo pri tožencu. Takoj ko je po poškodbi toliko okreval, da je lahko začel ponovno delati, je iskal primerno zaposlitev in delal priložnostno, nato pogodbeno pri različnih delodajalcih: pri zadnjem pa je še vedno redno zaposlen za določen čas. Tožnik bi tudi v obdobju, ko zaradi poškodbe ni mogel delati gotovo delal in je bil zato prikrajšan pri dohodkih. Kakšen odhodek bi imel v spornem obdobju pa se ne da ugotoviti, saj je tožnik iskal priložnostna dela in veliko menjaval zaposlitve. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o višini materialne škode v skladu z določbo 223. člena ZPP (1977) po prostem preudarku.
stroški kazenskega postopka - oškodovanec kot tožilec - umik obtožbe
Pravilno je sodišče prve stopnje (ker se je kazenski postopek zoper obdolženca ustavil zaradi umika obtožnega predloga oškodovancev kot tožilcev), skladno z določbo tretjega odstavka 96. člena ZKP oškodovancema kot tožilcema v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.
Povprečnino v višini 35.000,00 SIT je sodišče prve stopnje določilo na spodnjem zakonskem minimumu. Ker povprečnina pokriva stroške za delo sodišča (osebne in materialne izdatke sodišč za svoj personal oziroma režijo sodišč in drugih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku), ni moč pritrditi navedbam v pritožbah, da ti stroški niso nastali, ker še ni bila razpisana glavna obravnava.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - ponovitvena nevarnost
Na obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti kažejo okoliščine, da naj bi obtoženec po pravnomočni obtožnici storil tri kazniva dejanja zoper premoženje v razdobju treh dni, močno pa je zasvojen z uživanjem trdih drog ter je bil doslej že kaznovan za istovrstna kazniva dejanja.
denacionalizacija - status zemljišča - stavbno zemljišče
Zemljišča, ki so bila podržavljena kot kmetijska, sprememba njihove namembnosti pa v pravilniku ali v nacionalizacijskem predpisu ni bila predvidena, ne predstavljajo posebne kategorije stavbnih zemljišč.
Vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok.
Upnikova vloga je že ob vložitvi vsebovala vse kar mora v skladu s 1. odst. 40. člena ZIZ vsebovati predlog za izvršbo. Ponoven poziv upniku, da vlogo popravi (sklep z dne 03.06.1999) je bil zato nepotreben in sodišče prve stopnje upravičenega razloga za uporabo posledic, ki jih predvideva 4. odst. 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, ni imelo.
Tožnik mora ob umiku izrecno zatrjevati, da ga vlaga zato, ker je nasprotnik izpolnil zahtevek, če hoče uspešno terjati povrnitev svojih stroškov. Trditev, da je bila vložitev tožbe potrebna, ne zadošča.
Sodišče je dolžno na narok za zapuščinsko obravnavo vabiti vse "prizadete osebe", torej tudi oporočno dedinjo iz prejšnje oporoke, ki jo je zapustnica s kasnejšo oporoko razveljavila, kajti oporočna dedinja iz prejšnje oporoke ima pravni interes, da se kasnejša oporoka razveljavi, zato ji je treba dati v zapuščinskem postopku možnost, da se izjavi o veljavnosti kasnejše oporoke (pa tudi prejšnje).
Sodba na podlagi pripoznave se po določbi tretjega odst. 353. čl. ZPP/77 lahko izpodbija le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.
Ker je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku pravilno ugotovilo, da se je drugoobdolženi s srpom v bistvu branil pred protipravnim napadom prvoobdolženega, pri čemer sta oba utrpela lahke telesne poškodbe, je ob ugoditvi pritožbi zagovornika prvoobdolženega izpodbijano sodbo, s katero sta bila oba spoznana za kriva storitve kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe po členu 133/II in I KZ na škodo drug drugega, spremenilo tako, da je zaradi ravnanja v silobranu drugoobdolženega oprostilo.
Izdatek v zvezi z zastopanjem je tudi obveznost plačila davka na dodano vrednost, ki znaša 19%. Zato je sodišče pri odločanju, katere stroške mora stranki, ki je v pravdi upravičena do povrnitve le-teh, nasprotna stranka povrniti, dolžno upoštevati tudi odvetnikovo obveznost plačila davka na dodano vrednost - in to od tistih stroškov odvetniškega zastopanja, ki se priznajo odvetniku po prvem odstavku 155. člena ZPP.