Kadar dolžnik dolguje več istovrstnih obveznosti, pa izpolnitev ne zadostuje za poravnavo vseh in se z upnikom o vračunanju nista sporazumela, določi vrsti red vračunanja dolžnik najkasneje ob izpolnitvi.
Sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi verodostojne listine, z ugovorom pa je dolžnik nasprotoval obstoj terjatve (tj. uveljavljal njeno prenehanje zaradi zastaranja). To pomeni, da ne gre za situacijo, ko je potrebno odločiti le o ugovoru zoper tisti del sklepa o izvršbi, s katerim je izvršba dovoljena, ampak najprej o obstoju terjatve, ki je sporna, torej za situacijo, ki jo urejajo določbe 2. odst. 62. čl. ZIZ in ki jih je izvršilno sodišče pravilno uporabilo. Glede na to, da se bo postopek nadaljeval kot pravda, pa bo upnica lahko podala vse potrebne navedbe v okviru tega postopka.
ZZZDR člen 56, 56/1, 132, 132/5, 56, 56/1, 132, 132/5.
terjatev
Tožnik s tožbo ne more zahtevati nedopustnosti izvršbe za preživninsko terjatev. V primeru, da se izpolnjeni pogoji za ukinitev preživnine mora tožnik vložiti tožbo na ukinitev preživnine.
postopek za delitev solastne stvari in premoženja - delitev solastne nepremičnine
Če sodišče odloča o delitvi solastne nepremičnine, mora upoštevati tudi ustrezne določbe Zakona o nepravdnem postopku, ki urejajo postopek za ureditev mej. Če je nepravdno sodišče zgolj preračunalo solastniške deleže v hektarje, potem ni odločbe o delitvi stvari, ki bi postala pravnomočna, čeprav so ti podatki navedeni v izreku
Šele na podlagi ugotovljene prave volje pogodbenih strank bo mogoče zaključiti, kaj sta pravdni stranki imeli v mislih pri sklepanju posla: predpogodbo, prodajno pogodbo z dogovorom o ari ali kaj tretjega.
zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost - zamuda roka - upravičenec - temelj - menjalna pogodba
Ni mogoče šteti, da je nepravočasno vložena zahteva za denacionalizacijo premoženja vložena pravočasno, če je predlagatelj pravočasno vložil zahtevo za denacionalizacijo premoženja, v kateri je kot upravičenec predlagateljev oče in pravni temelj pravice do vrnitve zaplemba, v nepravočasni zahtevi pa je upravičenka predlagateljeva mati, pravni temelj podržavljenja pa je menjalna pogodba.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZPP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
pravdni postopek - raba - pritožbeni postopek - vsebina pritožbe - novi dokazi
Kadar je sodišče prve stopnje izdalo sodbo pred uveljavitvijo novega ZPP, odloča pritožbeno sodišče po določbah ZPP/77. V tem primeru pa lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze.
Pritožba graja tudi prvostopno odločbo o kazenski sankciji. Ko se zavzema za izrek pogojne obsodbe ali denarne kazni, nima prav, saj teža in družbena nevarnost obravnavanega kaznivega dejanja, ki se kažeta v pogostosti tovrstnih kaznivih dejanj in v škodi, ki jo povzročajo Republiki Sloveniji, ne dovoljuje izreka kazenske sankcije zgolj opozorilne narave, denarno kazen pa bi obdolžencu bilo mogoče izreči le z uporabo omilitvenih določil, za kar pa bi morale obstajati posebno tehtne olajševalne okoliščine, ki jih ni najti.
ZPP (1977) člen 223, 223. ZOR člen 173, 177, 177/2, 200, 200/1, 173, 177, 177/2, 200, 200/1.
negmotna škoda - gmotna škoda - denarna odškodnina - nevarna dejavnost - nevarna stvar - prosti preudarek
Tožnik po nezgodi 15 mesecev ni mogel delati oziroma najti zaposlitve. V času ko je prišlo do poškodbe, res ni bil redno zaposlen, vendar pa je tudi takrat praktično ves čas delal, bodisi preko javnih del bodisi je sam iskal delo pri tožencu. Takoj ko je po poškodbi toliko okreval, da je lahko začel ponovno delati, je iskal primerno zaposlitev in delal priložnostno, nato pogodbeno pri različnih delodajalcih: pri zadnjem pa je še vedno redno zaposlen za določen čas. Tožnik bi tudi v obdobju, ko zaradi poškodbe ni mogel delati gotovo delal in je bil zato prikrajšan pri dohodkih. Kakšen odhodek bi imel v spornem obdobju pa se ne da ugotoviti, saj je tožnik iskal priložnostna dela in veliko menjaval zaposlitve. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o višini materialne škode v skladu z določbo 223. člena ZPP (1977) po prostem preudarku.
Vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok.
O ugovoru nedopustnosti izvršbe na posameznih stvareh, na katerih je bila dovoljena izvršba, mora odločiti sodišče ne glede na to, ali je rubež teh stvari že opravljen ali ne.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba - krajevna skupnost
Obdolženec kot tajnik Sveta krajevne skupnosti ob izkopu gradbene jame za postavitev luči javne razsvetljave ni mogel delovati v tem svojstvu, saj tudi glede na opis njegovih del in nalog na kraju dogodka ni imel nikakršnih pristojnosti ter zato ni mogel ravnati v svojstvu odgovorne osebe, s tem pa tudi ni mogel biti storilec kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. odstavku 261. člena KZ.
Ker je sam sodeloval v prepiru ob izkopu gradbene jame in ob predhodnem opozorilu nato zvočno posnel na diktafon izjavo prizadete, tudi ni mogel biti storilec kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po členu 148 KZ, saj v opisu dejanja manjka bistveni element - prisluškovanje ali snemanje izjave ali pogovora, ki mu nista namenjena. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je obtožni predlog državnega tožilca zavrglo ter je zato pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
imetnik stanovanjske pravice - pravica do uporabe stanovanja - izselitev iz stanovanja - primerno stanovanje - rok
Če se je imetnik pravice do uporabe stanovanja iz stanovanja izselil (ni odločilno ali prostovoljno ali po pravnomočni sodni odločbi) in takrat ni zahteval dodelitve drugega primernega stanovanja, ne more tega zahtevati po preteku več kot treh let.
Čeprav svoje preživninske obveznosti za prvega otroka ne izpolnjuje prostovoljno, prisilna izterjava preživnine prav tako obremenjuje preživninskega zavezanca in vpliva na njegovo možnost prispevati k preživljanju drugega otroka.
Ker je Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča določal, da v arondacijskem postopku pripojeno zemljišče postane družbena lastnina, zemljišče, ki ga dobi v odškodnino prejšnji lastnik pripojenega zemljišča pa postane njegova lastnina, ni potreben še vpis v zemljiško knjigo kot pridobitni način za pridobitev lastninske pravice na tem v odškodnini prejetem zemljišču.
spor o pristojnosti - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
V tej fazi postopka se Okrožno sodišče v Kranju po uradni dolžnosti ne more več izreči za stvarno nepristojno, saj bi to, glede na določilo 2. odst. 19. člena ZPP, lahko storilo najkasneje ob predhodnem preizkusu predloga za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora.
Dolžnik v zvezi z izterjevanim računom št. 65/98 in 28/99 v ugovoru smiselno zatrjuje, da upnik svoje obveznosti ni opravil v skladu z dogovorom. S tem je navedel dejstvo, ki bi, če bi se izkazalo za resnično, lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka. Zato je dolžnikov ugovor v tem delu moč šteti za obrazložen. Dolžnik je v ugovoru navedel tudi, da so mu bili stroji po računu 24/99 pripeljani na njegove stroške "na konsignacijsko prodajo". Glede na to, da dolžnik zatrjuje obstoj konsignacijskega razmerja in priznava upnikovo terjatev do višine 150.000,00 SIT, bo moral upnik v pravdnem postopku dokazati, da račun št. 24/99 temelji na drugačnem dogovoru oz. realizaciji konsignacijske prodaje, kot jo zatrjuje dolžnik.