Ker je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku pravilno ugotovilo, da se je drugoobdolženi s srpom v bistvu branil pred protipravnim napadom prvoobdolženega, pri čemer sta oba utrpela lahke telesne poškodbe, je ob ugoditvi pritožbi zagovornika prvoobdolženega izpodbijano sodbo, s katero sta bila oba spoznana za kriva storitve kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe po členu 133/II in I KZ na škodo drug drugega, spremenilo tako, da je zaradi ravnanja v silobranu drugoobdolženega oprostilo.
Vse navedbe toženke v pritožbi o tem, zakaj ni dolžna plačati tožeči stranki prisojenih stroškov upravljanja za stanovanje, so zgolj pojasnjevanje dejanskega stanja.
ZST člen 19, 19/4, 19, 19/4. ZPPSL člen 13, 13/1, 15, 83, 83/2, 13, 13/1, 15, 83, 83/2.
stečajni upravitelj - taksa za pritožbo
Stečajni senat je (na predlog stečajnega upravitelja) odločal o povračilu nujnih stroškov (glej 2. odstavek 83. člena ZPPSL). Ker je šlo za sklep stečajnega senata, je bila dopustna pritožba po določbi 1. odstavka 13. člena ZPPSL. Pritožbo zoper takšen sklep pa je že na podlagi prej navedenega lahko podal samo stečajni upravitelj, kot legitimirana oseba, saj je šlo za odločitev o njegovi pravici oziroma obveznosti v stečajnem postopku. Ker pa je po določbi 4. točke 19. tarifne številke Zakona o sodnih taksah (vsakršno) pritožbo zoper odločbo stečajnega senata predvidena taksa v višini 1000 točk, je takšno takso stečajni upravitelj, kot pritožnik in s tem taksni zavezanec, tudi dolžan plačati.
ZPPSL člen 90, 90/3, 92, 92/3, 90, 90/3, 92, 92/3.
pravni interes
Čeprav torej upnik ob predlogu izkaže, da je upravičeni predlagatelj stečajnega postopka nad dolžnikom (3. odst. 90. čl. ZPPSL), to samo zase še ne pomeni, da ima pravni interes za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Če je presoja o tem odvisna od utemeljenosti dolžnikovega pobotnega ugovora, je odločitev o tem prejudicialna za presojo o upnikovem pravnem interesu za začetek stečajnega postopka.
Prepričljivi so razlogi v sklepu sodišča prve stopnje, iz katerih sodišče prve stopnje ni sledilo zagovoru obdolženca, ki zanika, da bi oškodovanki kritičnega jutra zagrozil, da jo bo zaklal, če ga ne bo vpisala v zemljiško knjigo. Izpovedbi oškodovanke in njenega moža, na kateri je sodišče prve stopnje oprlo svoje ugotovitve o poteku dogodka in obdolženčevi krivdi za storjeno dejanje, sta prepričljivi, sicer pa se je sodišče prve stopnje odločilo o za zadevo odločilnih okoliščinah na podlagi na glavni obravnavi izvedenih dokazov ter neposrednih vtisih o izpovedbah posameznih prič in zagovora obdolženca. Sodišče prve stopnje se je na podlagi izvedenega dokaznega postopka s potrebno gotovostjo prepričalo, da so obdolženčeve besede oškodovanki predstavljale resno grožnjo.
ZPP člen 343, 343/3, 365, 365-1, 343, 343/3, 365, 365-1. ZIZ člen 15, 15.
dovoljenost pritožbe
Zoper sklep, s katerim je sodišče po tem, ko je upnik predlog za izvršbo delno umaknil, izvršbo v enakem obsegu ustavilo, dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo.
KZ člen 3, 37, 37/5, 311, 311/2. ZKP člen 372, 372.
prepovedan prehod čez državno mejo
Zagovornik nima prav, ko oporeka stvarni in krajevni pristojnosti prvostopnega sodišča. V času, ko je bilo storjeno obravnavano kaznivo dejanje, je bila zanj v zakonu zagrožena kazen zapora do treh let. Po 1. točki prvega odstavka 91. člena Zakona o sodiščih (ZS) so za sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katera je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do treh let (razen izjem), pristojna okrajna sodišča. Sprememba KZ, ki je stopila v veljavo po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja (23/4-1999), ob tudi nekoliko spremenjenem opisu kaznivega dejanja zanj sicer predpisuje kazen zapora do petih let, kar ima za posledico, da sedaj o teh kaznivih dejanjih iz drugega in tretjega odstavka 311. člena KZ sodijo okrožna sodišča, vendar opisana sprememba v obravnavani zadevi ne pride v poštev. Po določbi 3. člena KZ se namreč za storilca kaznivega dejanja uporablja zakon, ki je veljal v času ob storitvi kaznivega dejanja, če pa se ta po storitvi spremeni, pa se uporabi zakon, ki je milejši za storilca. Ker je spremenjeni KZ strožji za obdolženca, je pritožba zagovornika, ki stremi za tem, da bi mu sodilo okrožno sodišče, v nasprotju z določbo člena 3 KZ in v škodo obdolženca.
Le ustrezna tožba na razveljavitev sporazuma oziroma poravnave bi bila lahko razlog za odložitev izvršbe, ob izpolnjeni drugi predpostavki pretrpljene znatnejše škode.
postopek za delitev solastne stvari in premoženja - delitev solastne nepremičnine
Če sodišče odloča o delitvi solastne nepremičnine, mora upoštevati tudi ustrezne določbe Zakona o nepravdnem postopku, ki urejajo postopek za ureditev mej. Če je nepravdno sodišče zgolj preračunalo solastniške deleže v hektarje, potem ni odločbe o delitvi stvari, ki bi postala pravnomočna, čeprav so ti podatki navedeni v izreku
ZZZDR člen 56, 56/1, 132, 132/5, 56, 56/1, 132, 132/5.
terjatev
Tožnik s tožbo ne more zahtevati nedopustnosti izvršbe za preživninsko terjatev. V primeru, da se izpolnjeni pogoji za ukinitev preživnine mora tožnik vložiti tožbo na ukinitev preživnine.
Razsodišče upnika, ki na podlagi javnega pooblastila opravlja tudi določene zadeve iz državne pristojnosti, je odločilo, da sklepi, sprejeti na redni seji najvišjega organa upnika, niso veljavni. V skladu z načelom prirejenosti postopkov je sodišče na to odločitev vezano.
Sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi verodostojne listine, z ugovorom pa je dolžnik nasprotoval obstoj terjatve (tj. uveljavljal njeno prenehanje zaradi zastaranja). To pomeni, da ne gre za situacijo, ko je potrebno odločiti le o ugovoru zoper tisti del sklepa o izvršbi, s katerim je izvršba dovoljena, ampak najprej o obstoju terjatve, ki je sporna, torej za situacijo, ki jo urejajo določbe 2. odst. 62. čl. ZIZ in ki jih je izvršilno sodišče pravilno uporabilo. Glede na to, da se bo postopek nadaljeval kot pravda, pa bo upnica lahko podala vse potrebne navedbe v okviru tega postopka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru - pritožbeni razlog
Pritožnik v izvršbi oporeka resničnosti ugovornih trditev, česar pa v tem pritožbenem postopku ni moč presojati. Sporne dejanske okoliščine v zvezi z naročilom in prenehanjem vtoževane terjatve bo sodišče ugotavljalo v pravdnem postopku, ki bo sledil izvršilnemu, kot to sledi iz 2. točke izpodbijanega sklepa.
neobrazložen ugovor - izvršba na podlagi verodostojne listine
1. Ker je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine napačno štelo za obrazložen, je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep, s katerim je bil razveljavljen sklep o izvršbi v dovolilnem delu, tako spremenilo, da je dolžnikov ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi.
2. Ugovor, v katerem upnik zgolj navaja, da izrek obresti ni pravilen, tega pa ne obrazloži, čeprav mu to s strani upnika predloženi izračun obresti omogoča, ni obrazložen.
Dolžnik lahko predlaga ustavitev izvršbe na podlagi izdane začasne odredbe, če so se po njeni izdaji okoliščine spremenile. Ne more pa predlagati iz tega razloga ustavitev izvršbe zato, ker meni, da je bila začasna odredba neutemeljeno izdana.
Ker je tožeča stranka sodno takso za tožbo plačala v določenem roku, dokazilo o plačilu pa priložila pritožbi, niso izpolnjeni pogoji za domnevo umika tožbe.
Za predlog s katerim se uvaja izvršilni postopek določa 1. točka Tar. št. 21 Odvetniške tarife nagrado v višini 50% postavke iz tarifne številke 13, vendar ne več kot 200 točk. Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi je bila 795 točk; 50% postavke iz tarifne številke 13 za vrednost nad 750 točk pa je 100 točk.
Pravilno sodišče prve stopnje ni priznalo stroškov za posvet s stranko (prijavljenih 10 točk), saj gre za dejanje, ki je že upoštevano pri številu točk za sestavo predloga. Stroški opomina ter administrativni stroški pa ne predstavljajo stroškov, ki bi bili v skladu z določbo 155. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. členom Zakona o izvršilnem postopku potrebni za izvršilni postopek.